| Živali od A do F | Živali od G do L | Živali od M do S |

AARDVARK Čeprav je aardvark ali "zemeljski praąič", endemična afriąka ľival, je podoben juľnomameriąkemu mravljinčarju, sicer pa si nista v sorodu. Ima izredno razvit sluh in voh, medtem ko vidi bolj slabo. Aardvark ima lepljiv jezik, ki ga lahko pomoli iz gobca kar 45cm in se hrani predvsem s termiti in mravljami.

AFRIŠKI BIVOL Afriąki bivol je eden od "petih velikih." Ostale ątiri velike afriąke ľivalske vrste so slon, nosorog, lev in leopard. Tehtajo 700kg in so nepredvidljivi in nevarni, če se čutijo ogroľene. Zgodilo se je ľe, da so iz zasede napadli človeka in so bili večkrat osumljeni naklepne napadalnosti. Če pa jih nihče ne moti, so afriąki bivoli prav miroljubne ľivali.

AFRIŠKA ZLATA MAČKA je srednje velika mačka, ki lahko doseľe do 90cm telesne dolľine in tehta največ 18kg. Domnevajo, da se zlata mačka hrani z gazelami in drugimi majhnimi antilopami, predvsem pa z majhnimi glodalci, drevesnimi pečinarji in ptiči.

ANDSKA GORSKA MAČKA Ta gorska mačka ľivi v goratih predelih Bolivije, Peruja in Čila. Je nekoliko večja od domače mačke in zraste do 60cm v dolľino, na rep pa odpade 70% celotne telesne dolľine.

BENGALSKA MAČKA je najbolj raząirjena od vseh azijskih divjih mačk, posledica tega pa je veliko ątevilo podvrst te mačke. Tehta od 3 do 7kg, hrani pa se največ z majhnimi glodalci, majhnimi pticami in sesalci, ribami, dvoľivkami, insekti in plazilci. Bengalske mačke imajo ľivljensko dobo od 10 do 15 let.

BRADAVIČASTA SVINJA Te afriąke ľivali uprizarjajo prave obredne borbe, tako da se zaľenejo druga proti drugi in trkajo z glavami. Samci tehtajo do 170kg in borbe med njimi so lahko precej nasilne in krvave. Samice imajo samo ątiri seske, kar omejuje ątevilo mladičev. Vsak mladič ima "svoj" sesek in se hrani samo na njem. Tudi če en mladič pogine, ostali mladiči ne sesajo "njegovega" seska.

CIBETOVSKA MAČKA ľivi v Indiji, Šri Lanki, Burmi, na tajskem polotoku in v Indoneziji. Cibetovska mačka tehta do 13kg in zraste do 1m v dolľino. Ribe lovi s svojimi ąapami z obreľja ali pa skoči v vodo in ribo ujame z gobcem. V sili lovi tudi mlado srnjad in majhne divje praąiče.

ČEBELA Čebele so prav neverjetne ľivalice. Uąes sicer nimajo, imajo pa izredno oster voh, ki jim ga omogočajo kemoreceptorji na tipalkah. Čebele zaznavajo barve drugače kot človek. Rdeče barve ne vidijo, zaznavajo pa ultraviolično barvo, ki je za nas nevidna.

DELFIN spada med nabolj inteligentne ľivali na svetu, saj je razmerje med velikostjo moľganov in telesno maso nekaterih vrst delfinov enako temu razmerju pri človeku. Že od časov prvih pomorąčakov se motiv delfina pojavlja v likovni umetnosti,. literaturi in bajkah.

DŽUNGELSKA MAČKA ne ľivi v tropskih gozdovih, kot bi se dalo razbrati iz njenega imena, ampak se potika po Egiptu, Srednjem vzhodu, juľni Aziji in zahodni Kitajski. To ni plaha ľival, temveč se pogosto pojavlja blizu človeąkih naselbin, kjer na poljih in plantaľah lovi majhne glodavce. Je večja od afriąke divje mačke in meri največ 75cm, ter tehta največ 16kg.