®ivali od A do F

®ivali A-F | G-L | M-S | T-®

Aardvark - klikni na sliko za več informacij AARDVARK Čeprav je aardvark ali "zemeljski pra±ič", endemična afri±ka µival, je podoben juµnomameri±kemu mravljinčarju, sicer pa si nista v sorodu. Ima izredno razvit sluh in voh, medtem ko vidi bolj slabo. Aardvark ima lepljiv jezik, ki ga lahko pomoli iz gobca kar 45cm in se hrani predvsem s termiti in mravljami.

Afri¹ki bivol - klikni na sliko za več informacij AFRI©KI BIVOL Afri±ki bivol je eden od "petih velikih." Ostale ±tiri velike afri±ke µivalske vrste so slon, nosorog, lev in leopard. Tehtajo 700kg in so nepredvidljivi in nevarni, če se čutijo ogroµene. Zgodilo se je µe, da so iz zasede napadli človeka in so bili večkrat osumljeni naklepne napadalnosti. Če pa jih nihče ne moti, so afri±ki bivoli prav miroljubne µivali.

Afri¹ka zlata mačka - klikni na sliko za več informacij AFRI©KA ZLATA MAČKA je srednje velika mačka, ki lahko doseµe do 90cm telesne dolµine in tehta največ 18kg. Domnevajo, da se zlata mačka hrani z gazelami in drugimi majhnimi antilopami, predvsem pa z majhnimi glodalci, drevesnimi pečinarji in ptiči.

Andska gorska mačka - klikni na sliko za več informacij ANDSKA GORSKA MAČKA Ta gorska mačka µivi v goratih predelih Bolivije, Peruja in Čila. Je nekoliko večja od domače mačke in zraste do 60cm v dolµino, na rep pa odpade 70% celotne telesne dolµine.

Bengalska mačka BENGALSKA MAČKA je najbolj raz±irjena od vseh azijskih divjih mačk, posledica tega pa je veliko ±tevilo podvrst te mačke. Tehta od 3 do 7kg, hrani pa se največ z majhnimi glodalci, majhnimi pticami in sesalci, ribami, dvoµivkami, insekti in plazilci. Bengalske mačke imajo µivljensko dobo od 10 do 15 let.

Bradavičasta svinja BRADAVIČASTA SVINJA Te afri±ke µivali uprizarjajo prave obredne borbe, tako da se zaµenejo druga proti drugi in trkajo z glavami. Samci tehtajo do 170kg in borbe med njimi so lahko precej nasilne in krvave. Samice imajo samo ±tiri seske, kar omejuje ±tevilo mladičev. Vsak mladič ima "svoj" sesek in se hrani samo na njem. Tudi če en mladič pogine, ostali mladiči ne sesajo "njegovega" seska.

Cibetovska mačka - klikni na sliko za več informacij CIBETOVSKA MAČKA µivi v Indiji, ©ri Lanki, Burmi, na tajskem polotoku in v Indoneziji. Cibetovska mačka tehta do 13kg in zraste do 1m v dolµino. Ribe lovi s svojimi ±apami z obreµja ali pa skoči v vodo in ribo ujame z gobcem. V sili lovi tudi mlado srnjad in majhne divje pra±iče.

Čebele - klikni na sliko za več informacij ČEBELA Čebele so prav neverjetne µivalice. U±es sicer nimajo, imajo pa izredno oster voh, ki jim ga omogočajo kemoreceptorji na tipalkah. Čebele zaznavajo barve drugače kot človek. Rdeče barve ne vidijo, zaznavajo pa ultraviolično barvo, ki je za nas nevidna.

Delfin - klikni na sliko za več informacij DELFIN spada med nabolj inteligentne µivali na svetu, saj je razmerje med velikostjo moµganov in telesno maso nekaterih vrst delfinov enako temu razmerju pri človeku. ®e od časov prvih pomor±čakov se motiv delfina pojavlja v likovni umetnosti,. literaturi in bajkah.

D¾ungelska mačka D®UNGELSKA MAČKA ne µivi v tropskih gozdovih, kot bi se dalo razbrati iz njenega imena, ampak se potika po Egiptu, Srednjem vzhodu, juµni Aziji in zahodni Kitajski. To ni plaha µival, temveč se pogosto pojavlja blizu člove±kih naselbin, kjer na poljih in plantaµah lovi majhne glodavce. Je večja od afri±ke divje mačke in meri največ 75cm, ter tehta največ 16kg.

®ivali A-F | G-L | M-S | T-®