| Živali od A do F | Živali od G do L | Živali od M do S |

GEPARD S hitorstjo 95 km/h je gepard najhitrejąa kopenska ľival. Za razliko od drugih "velikih mačk" ne rjove, pač pa prede in se oglaąa z visokim glasom, ki spominja na bevskanje, lajanje in gruljenje. Gepardi ľivijo v Afriki in v nekaterih predelih Azije.

GERENUK je "ľirafa-gazela," ki ľivi v vzhodni Afriki. Žleza na glavi pred očmi izloča smolnato snov, katero gerenuk puąča na vejicah in s tem označuje svoje ozemlje. Postavi se pokonci na zadnje noge in obira visoko grmičevje, tako da s sprednjimi nogami potegne viąje veje k sebi. Gerenuki ne jedo trave in ne pijejo vode, saj dobijo vso tekočino, ki jo potrebujejo, iz svoje rastlinske prehrane.

GORILA je največji primat na svetu in samci dosečejo telesno teľo do 200kg. Čeprav so boječi in se vedno umaknejo, hrabro branijo svojo druľinsko skupnost. Gorile se prehranjujejo z različnimi rastlinami kot so divja zelena, bambus, osat, kopriva, pirnica in nekateri sadeľi. Na svetu ľivi samo ąe okrog 630 primerkov te ogroľene ľivalske vrste. Njihov boj za obstanek je popularizirala Dian Fossey s svojim filmom "Gorile v megli" (Gorillas in the Mist).

GRMIČASTI KENGURU Ta vrsta valabija (Setonix brachyurus) je bil prvi avstralski sesalec, ki so ga videli Evropejci in mu rekli kar "divja mačka." Skupine grmičastih kengurujev, ki ątejejo od 25 do 150 članov, poznajo strogo druľbeno hierarhijo. Parijo se enkrat na leto, samice pa skotijo po enega mladiča.

HIDRA je ena redkih sladkovodnih ľivali iz rodu Cnidaria. Telo ľivali ima obliko vreče in je sestavljeno iz dveh plasti celic, ki ju loči tanka plast necelične snovi. Lovke so votle in obkroľajo usta. Na spodnjem koncu telesa pa je noga v obliki diska, ki izloča lepljivo tekočino in s tem hidro zasidra. Hidre imajo strupene celice, s katerimi pičijo svoj plen. Hranijo se z vodnimi bolhami, ličinkami insektov, črvi in paglavci.

HOBOTNICA Modropegasta hobotnica ni večja od ľogice za golf, toda njen strup je tako močan, da lahko ubije odraslega človeka v nekaj minutah. Zadnja stvar, ki jo ľrtev opazi, so modre pege, ki se prikaľejo tek pred napadom. Ta hobotnica je v normalnem stanju rjava in rumena, ľivi pa v plitvinah ob avstralski obali.

JAGUAR je edini član druľine panthera v Ameriki in je daleč največja mačja vrsta Novega sveta. Jaguar ľivi od 12 do 16 let in doseľe največjo dolľino 1,8m, ter telesno teľo do 120kg.

JAK ľivi v goratih predelih Tibeta. Samci doseľejo največ 2.7m telesne dolľine, 1.8m telesne viąine, tehtajo pa največ 545kg. Čeprav so ogromni, so to izredno spretni in gibčni plezalci in plavalci, ki se potepajo po zasneľenih pobočjih in dolinah. Poznamo divje in udomačene jake.

KARAKAL Največ karakalov ľivi v juľni Afriki. Pogosto ga imenujejo tudi afriąki ris ali puąčavski ris, čeprav ni v sorodu z risom. Zraste do 1m v dolľino, samec pa doseľe telesno teľo do 18kg. Brez vode lahko preľivi zelo dolgo časa, saj jo dobi iz vlage, ko presnavlja svoj ulov. Lovi majhne jelene, peąčene podgane in skalne pečinarje.

KARIBU Te velike, divje ľivali, podobne losu, doseľejo telesno teľo do 300kg in ľivijo nad gozdno mejo v arktičnih predelih Severne Amerike in na Grenlandiji. Karibu, ki je soroden severnemu jelenu, ima posebne dlake, ki zadrľujejo zrak in tako ľival odlično toplotno izolirajo. Dlaka karibuju tudi pomaga, da se pri plavanju obdrľi nad vodo.

KIT Na svetu ľivi okrog 80 različnih vrst kitov, ki so razvrąčeni v zobate kite in vosatekite. Sinji kit je največja ľiveča ľival na svetu in tehta 160 ton. Največji primerek tega kita je bila samica, dolga 33,58m. Življenska doba kitov je 30 do 80 let.

KLJUNAŠ ima občutljiv, mesnat račji kljun, plavutaste noge, bobrov rep in dvojni koľuh. To je edini sesalec, ki je strupen. Na gleľnjih ima ostre strupene ostroge, s katerimi lahko ubije majhne ľivali.

KOALA ľivi samo v Avstraliji in spada v ľivalski razred, katerega člani spadajo med najstarejąe prebivalce tega planeta. Prehrana koal je ena najbolj specializiranih od vseh sesalcev, saj se te ľivali hranijo izključno z listi nekaj vrst evkaliptusa. Koale spijo do 18 ur na dan in doseľejo ľivljensko dobo do 18 let.

KOBOVA ANTILOPA Za razliko od drugih antilop, ima Kobova antilopa stalno področje za razmnoľevanje in nekatera se nepretrgoma uporabljajo ľe 50 let. Njihov obred parjenja je tudi nekaj posebnega: Samec se ne obnaąa grobo do samice in jo ne prisili, da ostane znotraj njegovega ozemlja. Nasprotno, samec poskuąa samico neľno prepričati, naj ostane, tako da se med obredom dvorjenja oglaąa s tihim glasom.

KROKOLIL je najglasnejąi od vseh plazilcev. Obstaja 23 vrst krokolilov. Nilski krokodili zrastejo do 6m v dolľino. V ujetniątvu imajo te plazilci ąirąe glave, kar je morda posledica njihovega lagodnega ľivljenja.

KUSKUS Zaradi svoje velikosti (70cm) kuskusa večkrat zamenjajo za opico. Skoraj nikoli se mu ne mudi in tudi naravnih sovraľnikov skoraj nima. Kuskus ľivi v drevesih jugovzhodne Avstralije. Če je ogroľen, udari s svojimi sprednjimi ąapami, glasno zalaja in tako največkrat poľene svojega napadalca v beg. Življenska doba kuskusa je največ 11 let.

LAMA Lame so udomačene ľivali in spadajo v kameljo druľino. Od kamel se razlikujejo po tem, da imajo tri namesto ątirih ľelodcev. Tehtajo med 100 in 200kg, od tal do vrha glave pa merijo 1,8m. Življenska doba lam je od 30 do 50 let.

LEOPARD ľivi v Afriki in Aziji. Močne miąice v vratu in nogah mu omogočajo, da odnese odraslo antilopo ali celo mlado ľirafo, ki tehta trikrat toliko kot on sam, visoko v drevesno kroąnjo.

LEV ľivi samo v Afriki in se ne razlikuje od ostalih velikih mačk samo po nenavadni zunanjosti, ampak tudi po tem, da je edina ľival iz druľine mačk, ki ľivi v organiziranih druľbenih skupinah. Odrasli samci tehtajo do 225kg in doseľejo telesno dolľino do 3m. Največkrat lovijo in se hranijo z večjimi ľivalmi, ki ľivijo v čredah. Potem ko svoj plen ujamejo, samci ponavadi jedo prvi, čeprav se lova sploh ne udeleľujejo.