| Živali od A do F | Živali od G do L | Živali od M do S |

MARGAJ je precej podoben ozelotu, samo da je manjąi in zraste največ 69cm. Življenski prostor margaja se razteza od Mehike do Argentine. Najbolj doma se počuti v drevesnih kroąnjah. Ima posebno prilagojene kremplje, gleľenski sklep pa lahko premika za 180 stopinj, kar mu daje skoraj opičjo gibčnost pri premikanju.

MOČVIRSKA MAČKA ľivi v Kalahariju in juľni Afriki. Samec in samica se skoraj ne razlikujeta, ker sta oba iste velikosti. Močvirska mačka doseľe dolľino 50cm, od tega pa je samo rep dolg 20cm. Te mačke se hranijo z insekti, majhnimi sesalci, ąkorpjoni, kuąčarji in kačami. Močvirske mačke so neobčutljive na ąkorpjonov pik. Živijo v druľbenih skupnostih ali kolonijah, ki ątejejo do 40 članov. Njihova ľivljenska doba je 10 let.

MORSKI PES je najučinkovitejąi ubijalec tega planeta. Z lahkoto ulovi 500-kilogramske tune, manjąe kite in občasno tudi kakąnega človeka. Obstaja 350 vrst morskih psov od katerih se večina ne more zaustaviti ali plavati vzvratno, kot to zmorejo druge ribe.

MRAVLJA Mravlje lahko nosijo 10-kratno teľo svojega telesa. Življenska doba mravelj delavk je od enega do pet let, nekatere matice pa ľive več kot 20 let. Največjo kolonijo mravelj so odkrili na obali Iąikaro, na otoku Hokkaido: 306 milijonov mravelj z 1,080,000 maticami in 45,000 medsebojno povezanimi gnezdi pokriva območje 2,7k.

MROŽ Obstajata dve podvrsti mroľev: Atlantski mroľm, ki meri 3m in tehta 1.200kg in pacifiąki mroľ, ki je dolg 3.6m in tehta 1.600kg. Hranijo se z morskimi mehkuľci kot so ąkoljke, iglokoľci in raki, ter pojedo do 45kg na dan. Mroľi ľivijo do 40 let in nimajo naravnih sovraľnikov.

NARVAL Okel, ki ątrli iz zobne votline narvala je najvidnejąe znamenje tega arktičnega kita. To je prav za prav zob, ki doseľe dolľino do 3m, 38cm zoba pa je zasidranega v glavi kita. Okelj je raven kot puąčica in je spiralne oblike, razen 12cm dolge konice oklja, ki je popolnoma gladka.

NOSOROG Tega ogromnega, navidezno primitivnega sesalca je človek skoraj iztrebil. Od leta 1970 se je ątevilo nosorogov zmanjąalo za 90%. Beli ali oglatoustni nosorog je eden od dveh vrst nosorogov. Črni ali ozkoustni nosorog je lihoprsti kopitar (trije prsti na vsaki nogi). Oba, beli in črni nosorog pa imata po dva roga.

OBVODNA ANTILOPA Čeprav se tako imenuje, velika obvodna antilopa ni prava vodna ľival, kot je to sitatunga ali liči. Prve tri tedne ľivljenja samica svoje mladiče skriva in jih obiskuje ątirikrat na dan, da jih nahrani. Vsako hranjenje traja samo pet minut, v tem času pa mati očisti mladiče in tako odstrani vsak vonj, ki bi lahko privabil roparje.

ORANGUTAN Čeprav so podobni človeku, so orangutani divje ľivali, ki so odlično prilagojeni na ľivljenje v gozdovih Sumatre in Bornea. Tehtajo do 90kg, odresli samci pa so ątirikrat močnejąi od odraslega človeka. Orangutan je tudi največja ľival, ki ľivi na drevesih. Poleg tega znajo te ľivali izdelovati preprosta orodja, s katerimi se praskajo, iąčejo hrano v ozkih luknjah ali pa jih uporabljajo kot vzvod.

OZELOT je dober plavalec in, čeprav ne pleza tako dobro kot margaj, lovi tudi ptiče in celo spi na niľjih vejah v gozdovih Srednje Amerije in severnih drľav Juľne Amerike. Ozeloti tehtajo največ 14kg in ľivijo od 8 do 11 let.

PADEMELON je zelo raząirjen na Tasmaniji in se hrani z zeliąči in zelenimi poganjki. Samci so precej večji od samic in imajo miąičaste prsi in roke. Doseľejo največ 12kg telesne teľe in merijo 1.2m. Mladiči najprej ľivijo 6 mesecev v materini vreči, pri 8 mesecih starosti pa prenehajo sesati. Njihova ľivljenska doba v divjini je 5 do 6 let.

PANDA je najbolj znana ogroľena ľivalska vrsta. Čeprav pandi pogosto rečejo "medvedek," je to posebna ľivalska druľina, ki je precej podobna rakunom. Prebavni trakt pande je tak kot ga imajo mesojede ľivali, toda pred davnimi časi so pande postale rastlinojede ľivali in se zdaj prehranjujejo skoraj izključno z bambusovimi listi in vrąički. Ob rojstvu mladiči tehtajo samo 90g, odrasle pande pa doseľejo telesno teľo do 100kg in ľivijo od 10 do 15 let.

PEČINAR Ta ľival je tako nenavadna, da so ji dodelili poseben red, Hyracoidea. Je najbliľji sorodnik slona. Od treh vrst pečinarjev sta dva skalna pečinarja, tretji pa je drevesni. Zjutraj se skalni pečinarji ponavadi sončijo, potem pa si začnejo iskati hrano. Jedo zelo hitro, medtem ko stojijo v krogu in, obrnjeni navzeven, oprezajo za sovraľnikom.

PEGASTA KUNA VREČARICA ľivi predvsem na Tasmaniji. Ta kuna vrečarica s pegastim repom (zmotno imenovana tudi "tigrasta mačka") je drugi največji, ąe ne izumrli, mesojedi vrečar na svetu. Po dolľini meri 130cm in tehta 4kg. Lovi podgane, leteče oposume, majhne valabije, plazilce in insekte.

PODGANJI KENGURU ľivijo na Tasmaniji, tehtajo največ 2kg in imajo ľivljensko dobo od 3 do 5 let. Prehranjujejo se s plodovi, koreninami, gomolji in insekti. Podganji kenguruji se razmnoľujejo vse leto, njihovi mladiči pa preľivijo prve tri mesece svojega ľivljenja v vreči matere.

POVODNI KONJ Zehanje povodnega konja ne pomeni, da je ľival zaspana, temveč da grozi svojemu nasprotniku. Prikaľejo se dolgi, debeli, kot britvica ostri, podočniki ali okli, s katerimi lahko povodni konj pregrizne manjąi čoln. Ker neustraąno branijo svoj ľivljenski prostor in mladiče, so povodni konji v Afriki ubili ľe več kot 400 ljudi.

PROGASTI GNU Pogled na črede progastih gnujev, ki ątejejo do 400.000 ľivali, je pravi spektakel. Te ľivali imajo prav edinstveno sposobnost, da zavohajo deľ na velike razdalje. Ko pade prvi deľ, se črede zelo hitro odpravijo na kraj padavin in včasih prepotujejo tudi do 2000km. Pogosto hodijo in tečejo v gosjem redu, pasejo pa se v razprąeni formaciji.

PUMA je mačka z večimi imeni. Imenuje se tudi panter, gorski lev ali "cougar." Na lovu puma uporabi svoje močne zadnje noge, da se v teku vrľe na svoj plen. Tak skok je lahko dolg tudi do 12m. Pume zrastejo do 2m v dolľino in ľivijo od 10 do 15 let.

RDEČI RIS je posebna vrsta mačk iz druľine risov (Lynx). Odrasle ľivali tehtajo okrog 12kg. Mladiči vsak dan zrastejo za 25g in po 12 tednih prenehajo sesati materino mleko. Pri starosti 10 do 12 mesecev postanejo nedovisni od svoje matere.

SERVAL ľivi na skoraj vseh področjih Afrike in ima izjemno dolge noge za svojo velikost, saj je samo 1m dolg in v plečih visok 50cm. Čeprav je serval le srednje velika mačka, lovi manjąe sesalce kot so zajci, glodalce in ptiče.

SEVERNI MEDVED je največji kopenski ropar na svetu in se zelo dobro počuti v najbolj negostoljubnem okolju na zemlji. Samci so do 3m visoki in tehtajo do 650kg, samice pa tehtajo okrog 250kg. Na lovu za hrano medvedi samotarji prehodijo čez zamrznjena morja in tundre tudi do 5000km.

SITATUNGA je edina amfibijska antilopa Vzhodne Afrike. Živi v gosto poraslih, blatnih močvirjih in je prilagojena na ľivljenje v močvirskem okolju. Dolga, razprta kopita omogočajo sitatungi, da stoji, in celo hodi, po plavajočih otokih rastlinja. Dlako ima redko in prekrito z mastnim, vodoodpornim izločkom.

SLON Afriąki slon je največji kopenski sesalec na svetu. Svoj miąičast rilec uporablja kot nos, roko, dodatno nogo, signalno napravo in orodje za nabiranje hrane. Slonov rilec je sestavljen iz 40,000 miąic in se lahko uporablja za zelo delikatna opravila, kot na primer za nabiranje jagodnic.

SNEŽNI LEOPARD je edini član roda Uncia uncia. Doseľe do 1,3m telesne dolľine, od tega pa je samo rep dolg skoraj 1m. Ta ogroľena ľivalska vrsta tehta največ 75kg, ľivi pa v gorah srednje Azije. Lovi barale, argale, markore, kozoroge, piľmarje, svizce, zajce in ptiče. Ulovi lahko plen, ki je tudi trikrat večji od njega.