®ivali od M do S

®ivali A-F | G-L | M-S | T-®

Margaj MARGAJ je precej podoben ozelotu, samo da je manj±i in zraste največ 69cm. ®ivljenski prostor margaja se razteza od Mehike do Argentine. Najbolj doma se počuti v drevesnih kro±njah. Ima posebno prilagojene kremplje, gleµenski sklep pa lahko premika za 180 stopinj, kar mu daje skoraj opičjo gibčnost pri premikanju.

Močvirska mačka MOČVIRSKA MAČKA µivi v Kalahariju in juµni Afriki. Samec in samica se skoraj ne razlikujeta, ker sta oba iste velikosti. Močvirska mačka doseµe dolµino 50cm, od tega pa je samo rep dolg 20cm. Te mačke se hranijo z insekti, majhnimi sesalci, ±korpjoni, ku±čarji in kačami. Močvirske mačke so neobčutljive na ±korpjonov pik. ®ivijo v druµbenih skupnostih ali kolonijah, ki ±tejejo do 40 članov. Njihova µivljenska doba je 10 let.

Veliki beli morski pes MORSKI PES je najučinkovitej±i ubijalec tega planeta. Z lahkoto ulovi 500-kilogramske tune, manj±e kite in občasno tudi kak±nega človeka. Obstaja 350 vrst morskih psov od katerih se večina ne more zaustaviti ali plavati vzvratno, kot to zmorejo druge ribe.

Mravlja- klikni na sliko za več informacij MRAVLJA Mravlje lahko nosijo 10-kratno teµo svojega telesa. ®ivljenska doba mravelj delavk je od enega do pet let, nekatere matice pa µive več kot 20 let. Največjo kolonijo mravelj so odkrili na obali I±ikaro, na otoku Hokkaido: 306 milijonov mravelj z 1,080,000 maticami in 45,000 medsebojno povezanimi gnezdi pokriva območje 2,7k.

Mroľ MRO® Obstajata dve podvrsti mroµev: Atlantski mroµm, ki meri 3m in tehta 1.200kg in pacifi±ki mroµ, ki je dolg 3.6m in tehta 1.600kg. Hranijo se z morskimi mehkuµci kot so ±koljke, iglokoµci in raki, ter pojedo do 45kg na dan. Mroµi µivijo do 40 let in nimajo naravnih sovraµnikov.

Narval NARVAL Okel, ki ±trli iz zobne votline narvala je najvidnej±e znamenje tega arktičnega kita. To je prav za prav zob, ki doseµe dolµino do 3m, 38cm zoba pa je zasidranega v glavi kita. Okelj je raven kot pu±čica in je spiralne oblike, razen 12cm dolge konice oklja, ki je popolnoma gladka.

Črni nosorog NOSOROG Tega ogromnega, navidezno primitivnega sesalca je človek skoraj iztrebil. Od leta 1970 se je ±tevilo nosorogov zmanj±alo za 90%. Beli ali oglatoustni nosorog je eden od dveh vrst nosorogov. Črni ali ozkoustni nosorog je lihoprsti kopitar (trije prsti na vsaki nogi). Oba, beli in črni nosorog pa imata po dva roga.

Obvodna antilopa OBVODNA ANTILOPA Čeprav se tako imenuje, velika obvodna antilopa ni prava vodna µival, kot je to sitatunga ali liči. Prve tri tedne µivljenja samica svoje mladiče skriva in jih obiskuje ±tirikrat na dan, da jih nahrani. Vsako hranjenje traja samo pet minut, v tem času pa mati očisti mladiče in tako odstrani vsak vonj, ki bi lahko privabil roparje.

Orangutan ORANGUTAN Čeprav so podobni človeku, so orangutani divje µivali, ki so odlično prilagojeni na µivljenje v gozdovih Sumatre in Bornea. Tehtajo do 90kg, odresli samci pa so ±tirikrat močnej±i od odraslega človeka. Orangutan je tudi največja µival, ki µivi na drevesih. Poleg tega znajo te µivali izdelovati preprosta orodja, s katerimi se praskajo, i±čejo hrano v ozkih luknjah ali pa jih uporabljajo kot vzvod.

Ozelot OZELOT je dober plavalec in, čeprav ne pleza tako dobro kot margaj, lovi tudi ptiče in celo spi na niµjih vejah v gozdovih Srednje Amerije in severnih drµav Juµne Amerike. Ozeloti tehtajo največ 14kg in µivijo od 8 do 11 let.

Pademelon PADEMELON je zelo raz±irjen na Tasmaniji in se hrani z zeli±či in zelenimi poganjki. Samci so precej večji od samic in imajo mi±ičaste prsi in roke. Doseµejo največ 12kg telesne teµe in merijo 1.2m. Mladiči najprej µivijo 6 mesecev v materini vreči, pri 8 mesecih starosti pa prenehajo sesati. Njihova µivljenska doba v divjini je 5 do 6 let.

Panda PANDA je najbolj znana ogroµena µivalska vrsta. Čeprav pandi pogosto rečejo "medvedek," je to posebna µivalska druµina, ki je precej podobna rakunom. Prebavni trakt pande je tak kot ga imajo mesojede µivali, toda pred davnimi časi so pande postale rastlinojede µivali in se zdaj prehranjujejo skoraj izključno z bambusovimi listi in vr±ički. Ob rojstvu mladiči tehtajo samo 90g, odrasle pande pa doseµejo telesno teµo do 100kg in µivijo od 10 do 15 let.

Skalni pečinar PEČINAR Ta µival je tako nenavadna, da so ji dodelili poseben red, Hyracoidea. Je najbliµji sorodnik slona. Od treh vrst pečinarjev sta dva skalna pečinarja, tretji pa je drevesni. Zjutraj se skalni pečinarji ponavadi sončijo, potem pa si začnejo iskati hrano. Jedo zelo hitro, medtem ko stojijo v krogu in, obrnjeni navzeven, oprezajo za sovraµnikom.

Pegasta kuna vrečarica PEGASTA KUNA VREČARICA µivi predvsem na Tasmaniji. Ta kuna vrečarica s pegastim repom (zmotno imenovana tudi "tigrasta mačka") je drugi največji, ±e ne izumrli, mesojedi vrečar na svetu. Po dolµini meri 130cm in tehta 4kg. Lovi podgane, leteče oposume, majhne valabije, plazilce in insekte.

Podganji kenguru - klikni na sliko za več informacij PODGANJI KENGURU µivijo na Tasmaniji, tehtajo največ 2kg in imajo µivljensko dobo od 3 do 5 let. Prehranjujejo se s plodovi, koreninami, gomolji in insekti. Podganji kenguruji se razmnoµujejo vse leto, njihovi mladiči pa preµivijo prve tri mesece svojega µivljenja v vreči matere.

Povodni konj POVODNI KONJ Zehanje povodnega konja ne pomeni, da je µival zaspana, temveč da grozi svojemu nasprotniku. Prikaµejo se dolgi, debeli, kot britvica ostri, podočniki ali okli, s katerimi lahko povodni konj pregrizne manj±i čoln. Ker neustra±no branijo svoj µivljenski prostor in mladiče, so povodni konji v Afriki ubili µe več kot 400 ljudi.

Progasti gnu PROGASTI GNU Pogled na črede progastih gnujev, ki ±tejejo do 400.000 µivali, je pravi spektakel. Te µivali imajo prav edinstveno sposobnost, da zavohajo deµ na velike razdalje. Ko pade prvi deµ, se črede zelo hitro odpravijo na kraj padavin in včasih prepotujejo tudi do 2000km. Pogosto hodijo in tečejo v gosjem redu, pasejo pa se v razpr±eni formaciji.

Puma PUMA je mačka z večimi imeni. Imenuje se tudi panter, gorski lev ali "cougar." Na lovu puma uporabi svoje močne zadnje noge, da se v teku vrµe na svoj plen. Tak skok je lahko dolg tudi do 12m. Pume zrastejo do 2m v dolµino in µivijo od 10 do 15 let.

Rdeči ris - klikni na sliko za več informacij RDEČI RIS je posebna vrsta mačk iz druµine risov (Lynx). Odrasle µivali tehtajo okrog 12kg. Mladiči vsak dan zrastejo za 25g in po 12 tednih prenehajo sesati materino mleko. Pri starosti 10 do 12 mesecev postanejo nedovisni od svoje matere.

Serval SERVAL µivi na skoraj vseh področjih Afrike in ima izjemno dolge noge za svojo velikost, saj je samo 1m dolg in v plečih visok 50cm. Čeprav je serval le srednje velika mačka, lovi manj±e sesalce kot so zajci, glodalce in ptiče.

Severni medved SEVERNI MEDVED je največji kopenski ropar na svetu in se zelo dobro počuti v najbolj negostoljubnem okolju na zemlji. Samci so do 3m visoki in tehtajo do 650kg, samice pa tehtajo okrog 250kg. Na lovu za hrano medvedi samotarji prehodijo čez zamrznjena morja in tundre tudi do 5000km.

Sitatunga SITATUNGA je edina amfibijska antilopa Vzhodne Afrike. ®ivi v gosto poraslih, blatnih močvirjih in je prilagojena na µivljenje v močvirskem okolju. Dolga, razprta kopita omogočajo sitatungi, da stoji, in celo hodi, po plavajočih otokih rastlinja. Dlako ima redko in prekrito z mastnim, vodoodpornim izločkom.

Afriąki slon - klikni na sliko za več informacij SLON Afri±ki slon je največji kopenski sesalec na svetu. Svoj mi±ičast rilec uporablja kot nos, roko, dodatno nogo, signalno napravo in orodje za nabiranje hrane. Slonov rilec je sestavljen iz 40,000 mi±ic in se lahko uporablja za zelo delikatna opravila, kot na primer za nabiranje jagodnic.

Sneľni leopard SNE®NI LEOPARD je edini član roda Uncia uncia. Doseµe do 1,3m telesne dolµine, od tega pa je samo rep dolg skoraj 1m. Ta ogroµena µivalska vrsta tehta največ 75kg, µivi pa v gorah srednje Azije. Lovi barale, argale, markore, kozoroge, piµmarje, svizce, zajce in ptiče. Ulovi lahko plen, ki je tudi trikrat večji od njega.

®ivali A-F | G-L | M-S | T-®