Ali ste vedeli? alistevedeli logo

Na zdravje!

Prva pivovarna v Ameriki je bila ustanovljena leta 1623 v Manhattnu.

Prvi Oktoberfest je bil leta 1810 v Minhnu.

Edina ženska, ki je bila na čelu pivovarne z lastno blagovno znamko piva je bila Elisa Miller, ki je vodila ameri±ko pivovarno Miller Brewing leta 1938.

Češka republika ima največjo potrošnjo piva na svetu in sicer 155 litrov na prebivalca.

Za piva vrste ale se uporablja vrenje na vrhu medtem, ko se za svetla piva uporablja vrenje na dnu.

Piva vrste ale se navadno varijo z veliko količino hmelja in vključujejo grenko pivo (bitter), rjavi ale in kremni ale.

Svetla piva se varijo pri nižjih temperaturah in dlje časa kot piva vrste ale.

Ledeno pivo je kanadski izum. Pridobiva se tako, da se pivo zamrzne in ledeni kristali se filtrirajo, kar poveča stopnjo alkohola.

Pravo plzensko pivo varijo samo na Češkem.

Ali ste vedeli, da na svetu obstaja več kot 20.000 vrst piva?

Po vsem svetu varijo 20.000 vrst piva razdeljenih v 180 kategorij kot so: ale, svetlo pivo, močno pivo, porter, p±enično pivo in ledeno pivo.

Pivo je že od davnega zelo priljubljena pijača. Na babilonskih lončenih tablicah iz leta 4300 p.n.±. so zapisani podrobni recepti kako variti pivo. Pivo so varili tudi stari Kitajci, Asirci in Inki.

Egipčanski pisni dokument z leta 1600 p.n.š. navaja 100 zdravniških receptov, ki vsebujejo pivo. Pred nekaj leti je angle±ka pivovarna New Castle Brewery zvarila 1.000 steklenic Tutankamunovega piva vrste ale na podlagi 3200 let starega recepta. ki so ga odkrili v templju kraljice Nefertiti.

Komercialno varjenje piva se je začelo leta 1200 n.±. v današnji Nemčiji. Leta 1506 je izšel Nemški zakon o čistosti, ki določa, da mora biti pivo zvarjeno samo iz vode, ječmena, žita in hmelja. Pivo so začeli stekleničiti leta 1605.

Varjenje piva
Varjenje je postopek pri katerem se voda in zrno µitarice spremenita v pivo s pomočjo kvasa, ki deluje kot katalizator. Kakovost vode je izredno pomembna. Trda voda daje grenak ale, mehka voda pa daje grenko svetlo pivo. Ječmen ali hmelj ali pa njuna kombinacija se uporablja kot zrno.

Priprava suhega zrna za vrenje se imenuje "priprava slada." Zrno je namočeno v vodo dokler ne vzkali. Kaljenje zrna se ne sme končati po naravni poti, amapk se mora prekiniti s sušenjem v su±ilnih pečeh.

Ječmen
Ječmen se µe tisočletja najpogosteje uporablja za varjenje piva. Čim več časa se vzklili ječmen obdeluje v postopku priprave slada, tem bolj temne barve je pivo. Ječmenovo ali žitno pivo ima sladkast okus.

Hmelj
Hmelj je rastlina plezalka, ki spominja na kriµanca med borovim storžem in artičoko. Grenak, suh okus hmelja deluje kot protiuteµ sladkemu okusu slada.

Kvas
Sladkorji v sladu se spremenijo v alkohol s pomočjo kvasa. Različni kvasi zavrejo in spremenijo sladkorje v različne okuse. Za pivo vrste ale se uporablja kvas najbolj±e kakovosti medtem, ko se kvasi za spodnje vrenje uporabljajo za svetla piva.

Postopek varjenja piva se začne s kaljenjem zrna. Potem se slad, ki je produkt kaljenja, namoči v vročo vodo in tako nastane pivina. Pivina se nato zavre (vari) in doda se hmelj. Po varjenju se sproµi alkoholno vrenje z dodajanjem kvasa. Po vrenju ali ferementaciji se pivina pretoči v rezervoarje, kjer pivo zori. Včasih se dodata ±e hmelj in kvas v postopku drugega vrenja.

Nekateri priljubljeni proizvodi so prišli na tržišče šele po stotih letih

| Okrog sveta | Ritem gre naprej | Zanimive µivali | Kaj je novega po svetu | Koristne informacije | Mogočno pero | Kaj se je zgodilo tistega leta | Za kulisami | Svet ±porta | Načrt strani | Domov |

Na pravem kraju ste! | alistevedeli © in/ali citiran vir si pridrµuje vse avtorske pravice | Hvala za va± obisk na Spletnem mestu alistevedeli