Da se med 3. in 13. septembrom 1752 ni zgodilo prav nič

Septembra 1752 so v Veliki Britaniji in Ameriki julijanski koledar nadomestili z gregorjanskim koledarjem. Julijanski koledar je zaostajal za gregorjanskim 11 dni tako, da je 2. septembru sledil 14 september na dan, ko je bila izpeljana zamenjava. Posedica je bila ta, da se med 3. in 13. septembrom ni zgodilo prav nič.

Zamenjava koledarja je vplivala tudi na to, kdaj se praznuje rojstni dan Georga Washingtona. Rojen je bil 11. februarja 1731, toda njegov rojstni dan je dejansko 22 februar, ker je bilo 11 dni izločenih zaradi zamenjave koledarja. Poleg tega je bilo Novo leto premaknjeno s 25. marca na 1. januar tako, da je bil po novem koledarju Washington rojen leta 1732.

Prvi rimljanski koledar (uveden leta 535 p.n.š.) je štel 10 mesecev in 305 dni v enem letu, leto pa se je začelo z marcem. Januar in februar sta bila dodana kanseje. Leta 46 p.n.š. je Julij Cezar povzročil "leto zmede," ko je letu dodal 80 dni in tako je leto postalo dolgo 445 dni in se je tako prilagodilo letnim časom. Sončno leto, ki traja 365 dni in 6 ur, je postalo onova za koledar. Ker je treba upoštevati tudi tistih 6 ur, je vsako četrto leto dolgo 366 dni. Takrat je Cezar tudi izdal odlok, da se mora leto začeti 1. januarja.

Leta 325 n.š. je Konstantin veliki, prvi krščanski rimljanski cesar, uveljavil nedeljo kot sveti dan sedem-dnevnega tedna. Uveljavil je tudi premično Veliko noč in premične praznike (Božič).

Leta 1545 je Trentovski svet pooblastil papeža Pavla III, da ponovno reformira koledar. Po nasvetih astnonoma patra Kristoferja Klavija in fizika Alojzija Lila, je papež Gregor XIII je odredil, da bo četrtek, 4 oktober 1582 zadnji dan julijanskega koledarja, naslednji dan pa je bil petek, 15 oktober. Da bi zagotovili dolgoročno točnost koledarja, so vsakih ±tiri leta uvedli prestopno leto razen, če gre za stoletno leto kot je 1700 ali 1800. Stoletna leta so lahko prestopna samo, če so deljiva s 400 (na primer 1600). To pravilo izloči možnost treh prestopnih let v štirih stoletjih, kar daje dovolj natančen koledar za vsakdanje potrebe.

Protestanti se niso ravnali po novem koledarju, ki ga je uvedel papež. ©ele leta 1698 sta Nemčija in Nizozemska prevzeli gregorjanski koledar. Kot smo omenili, je Velika Britanija uvedna spremembo šele leta 1752. Rusija pa je sprejela nov koledar šele 1918, Kitajska pa leta 1949.

Neglede na prestopno leto pa je gregorjansko leto za približno 26 sekund daljši od obdobja, ki ga zemlja potrebuje, da obkroµi sonce. Tako se tretje tisočletje začne ob 21:01h, 31. decembra 1999. Toda ±e predno odprete šampanjec morate vedeti, da se gregorjanski koledar začne ±teti leta 1 in ne leta 0. Če dodamo 2000 pomeni, da se tretje tisočletje začne ob 21:34h, 31, decembra 2000. Ker pa se je Dioniz Eksugus--menih, ki je µivel v 6. stoletju, katerega naloga je bila, da pripravi koledar, katerega referenčna točka je Kristusovo rojstvo--pri izračunu datuma ustanovitve Rima zmotil za približno 4 leta (izpustil je tudi leto 0), se je TRETJE TISOČLETJE DEJANSKO začelo 31. decembra 1995.

George Washington
George Washington je bil rojen 11 Februarja 1731 in 22 Februarja 1732.

Sumero-Babilonci so uvedli 24 urni dan v 4. stol. pred našim štetjem.

Leta 1905 je Einstein dokazal, da hitorst vpliva na čas: s povečanjem hitrosti se čas upočasni.

V 6. stol. je rimljanski menih Dioniz Eksugus (Mali Dioniz) reformiral koledar tako, da je uporabil Kristusovo rojstvo kot izhodi±čno točko. Kristusovo rojstvo je postavil 753 let po ustanovitvi Rima, izračunano na podlagi leta smrti kralja Heroda. Toda Dionizov izračun je napačen, ker je Herod umrl samo 749 let po ustanovitvi Rima, torej leta 4 p.n.š. Izpustil je tudi leto 0, uporabil pa je juljianski koledar.