Kaj se je zgodilo tistega leta

| 1900 - 1934 | 1935 - 1965 | 1966 - 1999 |

1900 - 1934

1900 Charles Seeberger izumi tekoče stopnice. Norvež Johann Vaaler patentira sponko za papir. Horace Short izumi zvočnik. Charlotte Cooper postane prva ženska, ki je osvojila zlato olimpijsko odličje in to v tenisu.

1901 Edison General Electric Co. predstavi okrasne lučke za božični drevešček. Eugene Hollander v Berlinu opravi prvo lepotno operacijo obraza na poljskem aristokratu. V Parizu trije bančni roparji prvič uporabijo vozilo za roparski pobeg.

1902 Ruski imigrant v Ameriki oblikuje prvega medvedka potem, ko v časopisu zasledi karikaturo predsednika Theodora "Teddya" Roosevelta prikazanega kot medvedka. Odkrit je prodajni avtomat. Willis Carrier izumi klimatsko napravo.

1903 Orville Wright opravi prvi polet z letalom. NjegovKitty Hawk leti 12 sekund. Sedemnajstega decembra poleti štirikrat. Na začetku tega leta, Ruski fizik Konstantin Tsiolkovski ugotovi--brez zapletenih matematičnih teorij--da bo človek nekega dne potoval po vesolju in se naselil na bližnjih planetih. Prvi Tour de France. William Harley in Arthur Davidson ustanovita svjo podjetje motornih koles Harley-Davidson.

1904 Thomas Suillivan izumi čaj v filter vrečicah. Prvo podvodno potovanje s podmornico - od Portsmoutha do otoka Isle of Wight. Henry Royce in Charles Rolls ustanovita podjetje Rolls-Royce.

1905 Norveški raziskovalec Roald Amundsen odkrije magnetni tečaj. Albert Einstein objavi teorijo relativnosti. Tiskar Arthur Griffith ustananovi Sinn Fein.

1906 William Kellogg izumi koruzne kosmiče. Lewis Nixon izumi sonar. G Washington, Anglež, ki živi v Guatemali odkrije instant kavo . Organizirana je prva Velika nagrada v francoskem Le Mansu. Zmagovalec je romunski dirkač Ferenc Szisz z Renaultjem. Picasso izumi kubizem.

1907 Francoz Paul Cornu zgradi prvi helikopter in z njim poleti za nekaj sekund. Prva transfuzija krvi. Leo Baekeland odkrije plastiko. Auguste in Louis Lumiere odkrijeta barvno fotografijo.

1908 International Paper Co iz New Yorka predstavi papirnate kozarce. Fordov Model T se pripelje s tekočega traku. Einstein predlaga kvantumsko teorijo. Švicarski kemik Jacques Brandenberger izumi celofan.

1909 Američan Robert Peary doseže severni tečaj. Frencoski pilot Louis Bleriot preleti rokavski preliv v lesenem enokrilcu povezanim s klavirskimi strunami. Britanec George Smith predstavi prvi barvni film za splošno uporabo.

1910 Francoski fizik George Claude izumi neonsko luč. Thomas Edison predstavi ozvočen film. V Nemčiji izdelajo prve nogavice iz sintetične svile. Duncan Black in Alonzo Decker ustanovita Black & Decker v Baltimorju. Gospa John B Dodd uvede Dan očetov. Dalai Lama mora zapustiti Tibet, ko Kitajci zavzamejo Lhaso.

1911 Norveški razisksovalec, ki je odkril magnetni tečaj doseže južni tečaj. Prvo letalsko pošto prenesejo iz Londona v Berkshire. Ustanovljena Republika Kitajska. Ustanovljeno podjetje Chevrolet Motor Co. Zgrajen prvi Hollywoodski studio. Beseda "vitamin" je prvič uporabljena kot kemikalija, ki je potrebna v prehrani.

1912 New York Journal objavi prvo križanko. Dr Gaston Odin odkrije mikrob raka. Albert Berry opravi prvi skok s padalom iz letala. Prvi neonski reklamni napis se pojavi v Parizu za firmo Cinzano. Prva samopostrežna restavracija se odpre v Kaliforniji. Titanik se potopi 15. apria. Turčija se preda Srbiji in Bogariji in otomansko obdobje se s tem konča.

1913 Britanec Henry Brearly izumi nerjaveče jeklo. Thomas Edison izumi telefonski snemalni aparat. Georgia Broadwick postane prva ženska, ki skoči s padalom.

1914 Prva svetovna vojna izbruhne 4. avgusta. Prva letalska bitka, ko Joseph Frantz in Louis Quenault v letalu Voisin sestrelita nemško letalo Aviatik. Eastman Kodak izumi barvni fotografski postopek. Prvi samafor postavljen pred britanskim Spodnjim domom. Gideon Sundback izumi zadrgo. Prvi komercialni polet iz Tampe v St Petersburg na Floridi. Prvič potnikom na letalu postrežejo z obrokom med poletom iz Rusije v Ukraino. Ameriški predsednik Woodrow Wilson razglasi materinski dan in s tem oživi navado, ki izhaja iz grškega imperija.

1915 Eugene Sullivan in William Taylor v New Yorku izumita Pyrex. Nemška vojska uporabi strupeni plin kot orožje v belgijskem Ypresu.

1916 V Los Angelesu, George Jung speče prve "vedeževalne piškote". Coca-Cola uvede svojo zaoblejno steklenico, ki spominja na obiko kola oreha. William Boeing ustanovi tovarno letal. John D Rockefeller postane prvi bilionar.

1917 Ustanovljeno podjetje BMW. Charlie Chaplin podpiše prvo pogodbo za film vredno milijon dolarjev. Lenin stopi na čelo ruske revolucije. Britanska kraljeva družina spremeni svoj priimek Saxe-Coburg-Gotha v Windsor. Bojni tank se prvič pojavi v bitki za Cambrai. V Belgiji prvič uporabijo letalo za spuščanje bomb.

1918 Ameriški astronom Harlow Shapley odkrije obliko in velikost Rimske ceste. Universal Co. začne izdelovati električni mešalec za hrano. Strip Roberta Ripleya "Believe it or not!" (Verjemite ali ne) se pojavi v časopisu New York Globe. Nemčija se preda zaveznikom 11. novembra pri francoskem kraju Compiegne.

1919 Versailleski sporazum je podpisan 28. junija in s tem se druga svetovna vojna konča. Odkrit je brezžični telefon, ki omogoča, da se piloti pogovarjajo med letom. Prvi polet preko Atlantika oprvita Britanec John Alcock in Amerčan Arthur Whitten Brown; letita iz Nove Fundlandije na Irsko. Nizozemski KLM postane prva letalska družba na svetu. Fizik Ernest Rutherford odkrije način kako razcepiti atom.

1920 Električne likalnike začnejo prodajati v Londonu. Prve sladolede "lučke" začne prodajati Harry Burt v svjem lokalu Good Humour Bar. Švicarski psihiater Hermann Rorschach uvede psiholo±ko testiranje s "črnilnimi madeµi."

1921 Johnson & Johnson začne proizvajati samolepilne povoje. Avus Autobahn v Berlinu je prva avtocesta. Kalifornijski študent medicine John Larson odkrije poligraf. Philu Farnsworthu se posveti zamisel o televiziji.

1922 Zakonski par De Witt Wallace in Lila Acheson ustanovita Reader's Digest. Britanski egiptolog Howard Carter odkrije grobnico Tutankamona, faraona, ki je vladal v obdobju od 1316 do 1322 p.n.š. Motorne sani zgradi 15-letni Joseph Bombardier iz Quebeca.

1923 Švicar John Harwood izumi samonavijalno uro. Jacob Schick patentira električni brivski aparat. Kodak predstavi 16 mm kamero za amaterje.

1924 Prvi polet okoli sveta. Prve zimske olimpijske igre v francoskem Chamonixu. Ustanovitev Columbia Pictures in MGM. Caesar Cardini, lastnik "Caesar's Palace" v New Yorku, izumi Cezarjevo solato.

1925 Rdeči dvonadstropni avtobusi se pojavijo na ulicah Londona. Nemška letalska družba predvja filme med poletom. Walter P Chrysler ustanovi tovarno avtomobilov. Študenti Yalea izumijo Frisbee, ko se igrajo s praznimi krožniki za pito firme Frisbie Baking Company.

1926 Marion B. Skaggs ustanovi verigo samopostrežnih trgovin Safeway. Škotski enžinir John Logie Baird predstavi stroj, ki prenaša filmske slike s pomočjo radijske tehnologije in jo imenuje "televisor." Izum je osnovan na zamisli Nemca Paula Nipkowa z leta 1884. (Toda mehanski sistem televizije za splošno uporabo je osnovan na zamisli Phila Farnswortha z leta 1928.)

1927 25 letni Charles Lindbergh leti brez pristanka iz New Yorka v Pariz v svojem letalu Spirit of St Louis. Film "Pevec jazza," v katerem nastopa Al Jolson je prvi govoreči film. Prve izgovorjene besede so: "Wait a minute! You ain't heard nothin' yet!" ( Počakaj no malo. Ta glavno šele pride!) Prvi telefonski čezatlantski telefonski klic je stal 75 dolarjev za 3 minute, kar je bila takrat polovična cena avtomobila.

1928 Škotski biolog Aleksander Fleming odkrije penicilin. Philo Fransworth zgradi delujoči model televizije. Televizijske aparate začnejo prodajati v Ameriki za 75 dolarjev. V Ameriki začnejo prodajati µvečilni gumi za balončke, Fleer's Dubble Bubble. JW Horton and WA Morrison izumita uro na kremenove kristale.

1929 Ameriški enžinir Paul Galvin izumi avtoradio. Enzo Ferrari ustanovi svojo firmo. V New Yorku prenašajo barvno televizijsko sliko. Kelloggs predstavi riževe kosmiče Rice Krispies. Popajev strip, katerega avtor je Elzie Segar, se prvič pojavi v stripu Thimble Theatre. New Yorška borza propade na "črni četrtek" 24. oktobra.

1930 Vannevar Bush na bostonskem MIT izumi "Diferencialni analizator" ali analogni računalnik. General Electric predstavi električni kotliček za gretje vode z avtomatskim izklopom. Prvo svetovno prvenstvo v nogometu - zmagovalec je gostitelj tekmovanja, Urugvaj.

1931 Harold Edgerton izumi elektronski fleš za fotoaparate. Nemca Max Knott in Ernst Ruska izumita elektronski mikroskop. Chevrolet predstavi poltovornjak. Pesem "Dežela svobodnih in hrabrih ljudi" proglasijo za ameriško himno.

1932 Svetovna gospodarska depresija je na višku. Na trgu se pojavi vžigalnik Zippo. Britanca John Cockroft in Ernest Walton predstavita jedrsko energijo tako, da razcepita atom. Britanski fizik James Chadwick odkrije nevtron. Carrier Corp izumi klimatsko napravo. Edwin Land razvije polaroidna očala.1933 Ruth Wakefield izumi keks posut s čokoladnimi drobci. Prohibicija v Ameriki se konča 5 februarja - tisto noč popijejo1,5 milijonov sodčkov piva. Adolf Hitler stopi na čelo Nemčije.

1934 V Teksasu odprejo prvo javno avtomatsko pralnico perila imenovano "washeteria". Britanski enžinir Percy Shaw izumi "mačja očesa" za označevanje cest. Charles Darrow izumi družabno igro Monopoly. Carl Kaelen predstavi hamburger s sirom (cheeseburger) v svoji restavraciji v Louisvillu v ameri±ki zvezni drµavi Kentucky.

| 1900 - 1934 | 1935 - 1965 | 1966 - 1999 |