Sporta

Največ olimpijskih odličij na svetu je osvojila sovjetska telovadka Larissa S. Latinina v obdobju od leta 1956 do 1964. Osvojila je 18 medalj od tega 9 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste. Tako je tudi ±portnica z največjim ±tevilom zlatih odličij in prednjači pred olimpijskimi zvezdami kot so ameri±ki plavalec Mark Spitz in finski dolgoproga± Paavo Nurmi.

Kdo je najmočnej±i človek na svetu?

Na hrbtu je nosil slona in zadrµal dva reaktivna letala, da nista mogla poleteti. Odločil se je, da bo postal silak, ko je po naklučju srečal 70-let starega mo±kega, ki ga je naučil kako si oprta± slona. Najmočnej±i človek na svetu.

Ko±arko so igrali µe pred 1.700 leti!

Leta 1891 je učitelj telovadbe, James Naismith, izumil moderno ko±arko. Toda ko±arko so igrali µe stoletja pred tem.

®oga za baseball ima natanko 108 ±ivov, nogometna pa natanko 642

Mo±tva ameri±ke zvezne lige baseballa (Major League Baseball) porabijo okrog 850,000 µog na tekmovalno sezono. Vsaka µoga ima natanko 108 ±ivov. ®oga za kriket ima od 65 do 70 ±ivov. Nogometna µoga je narejena iz 32 kosov usnja, ki so ročno se±iti skupaj s 642 ±ivi. Ko±arkarske µoge in µoge za rugby so narejene iz sintetičnih materialov. Na začetku tega stoletja pa so za rugby uporabljali svinjski mehur namesto µoge.

Korfball je edini ±port, ki ga igrajo me±ane ekipe, in sicer 4 mo±ki in 4 µenske.

NAJBOLJE PLAČANI ©PORTNIKI

Najbolj±i ±portniki na svetu zasluµijo veliko denarja, če igrajo ali pa ne. Poleg sponzorskih pogodb za velike kupe denarja, so tudi dobro zavarovani v primeru po±kodbe. Ko si je Michael Schumacher lansko leto po±kodoval nogo v nesreči v Formuli 1 je prejel 3 milijone dolarjev zavarovalnine na mesec. Zdaj, ko je Michael Jordan v pokoju, je Schumacher najbolje plačani ±portnik na svetu. Sledijo mu Tiger Woods in Arnold Palmer. Kot pi±e revija Forbes, pa je Martina Hingis najabolje plačana ±portnica na svetu.

Tekma imenovana "stadion" je bila najstarej±a disciplina na antičnih Olimpijskih igrah, ki so jih uprizarjali na ±tiri leta od 776 p.n.±. do 393 n.±. Tekači so sprintirali 1 stadij, ali 192 m, kar je bila dolµina stadiona. Tekmovali so tudi v posebni disciplini v kateri so tekači nosili oprsni oklep, čelado, ±čit in noµni oklep, ki je tehtal 20-25 kg. Seveda je bila to velika čas za vojake če so zmagali na tej dirki.