Prva okrog sveta v toplozračnem balonu
"Takoj pripravite zalogo lahke tkanine in vrvi in videli boste eno izmed najbolj neverjetnih stvari na svetu"
Poleti v nebo!
Tako je Joseph Montgolfier pisal svojemu bratu Jacquesu leta 1782. Po večmesečnih poskusih s tkanino, papirjem in dimom, ki sta jih izvajala v svoji papirnici v francoskem kraju Annonay, sta brata Montgolfier začela spu±čati toplozračne balone privezane na tla. Potem sta v zrak poslala kozo, raco in petelina in balon jih je ponesel 3 kilometre v osmih minutah. Ta dogodek se je zgodil več kot sto let pred izumom letala.
Leta 1783 sta 21. novembra Pilatre de Rozier in Marquis d'Arlandes postala prva človeka, ki sta poletela v balonu Montgolfier. Ogenj kurjen s slamo, ki je segreval kupolo balona, je balon zaµgal, toda plamene sta prva letalca pogasila z vodo, ki sta jo nosila s seboj prav za take nujne primere. Polet je trajal 20 minut, balon pa je preletel 8 km na nadmorski vi±ini 100 metrov. To pa je bil začetek ±e enega stremljenja človeka in sicer, da seµe čim vi±je, čim dlje in leti čim hitreje. S tem pa se je rodil tudi izziv kdo bo prvi obkroµil zemeljsko oblo v toplozračnem balonu.
Dirka se je začela!
Maxie Anderson in Don Ida sta bila prva, ki sta posku±ala v balonu obkroµiti svet. ©tartala sta 11. januarja 1981 v egipčanskem mestu Luksor, ker sta se tako izognila zračnemu prostoru Sovjetske zveze, ki je bil zaprt za take polete. Letela sta 4 316 km in pristala v Indiji. Marca 1988 je John Petrehn je poletel iz Argentine, da bi obkroµil svet, toda vetrovi so uničili njegov tandemski hibridni sistem treh balonov.
Posadka balona Earthwinds Hilton, ki ji poveljuje Larry Newman, je pred nedavnim večkrat posku±ala obkroµiti svet z balonom. Vsi poskusi, ki so se pričeli v začetku novembra 1991 in so se končali decembra 1994, pa so bili neuspe±ni. Earthwinds Hilton je uporabljal zelo izvirni sistem sidrnega balona na stisnjen zrak, ki je visel pod ko±aro matičnega balona in deloval kot balast.
Leta 1995/96 je v Maroku slabo vreme preprečilo vzlet balona Virgin Challenger. Naslednje leto je pilotoma Peru Lindstrandu in Richardu Bransonu uspelo vzleteti z balonom iz Mareke±a. Prisilno pa sta pristala µe naslednji dan v Alµiriji zaradi tehnične okvare. Ponovni poskus vzleta neslednje leto je bilo hitro prekinjeno, ko je reaktivno letalo na vzletni stezi odpihnilo balonsko kupolo s sidri±ča. Balon so na±li ±ele v Alµiriji.
Balon Virgin Challenger sta pilotirala Per Lindstrand in Richard Branson. Poletel je iz Marake±a leta 1997 toda µe po enem denvu je moral pristati v Alµiriji zaradi tehničnih teµav.
Nemir na nebu
Breitling Orbiter, balon s katerim so poleteli Bertrand Piccard, Wim Verstraeten in Andy Elson, je vzletel v ©vici januarja 1997. Pristal pa je µe po nekaj urah, ker se je posadka du±ila v kerozinskih hlapih, ki so uhajali iz pokvarjenega ventila. Januarja 1998 je ista posadka postavila časovni svetovni rekord za neprekinjen let balona brez dodatnega črpanja goriva. Leteli so iz ©vice do Burme, polet pa je trajal 10 dni, toda končal se je predčasno, ker Kitajska ni hotela izdati dovoljenja za prelet čez to drµavo.
Balon Breitling Orbiter - s pilotom Betrandom Piccardjem in članoma posadke Wimom Verstraetenom in Andyjem Elsonom - je poletel iz ©vice januarja 1997. Pristal je µe po nekaj urah, ko se je posadka začela du±iti v kerozinskih hlapih, ki so uhajali iz pokvarjenega ventila.
Ameri±ki pustolovec Steve Fossett je µe ±tirikrat poskusil poleteti okrog sveta z balonom. 8 januarja 1996 je sam odletel iz Juµne Dakote v balonu Solo Challenger. Tehnične teµave so ga prisilile, da je po treh dneh pristal v vzhodni Kanadi. Balon so preoblikovali in ga poimenovali Solo Spirit. Naslednje leto je Fossett vzletel iz St. Louisa in ostal v zraku več kot ±est dni predno je pristal v Indiji. Čeprav je svet obkroµil samo do polovice, je postavil časovni in daljinski rekord neprekinjenega poleta z balonom. Njegov časovni rekord je naslednje leto izbolj±al ±vicarski balon Breitling Orbiter, toda njegov daljinski rekord je ostal. 31 decembra 1997 je ponovno poskusil z večjo kupolo balona imenovano Roziere, toda slabo vreme in tehnične teµave so ga prisilile, da je pristal v vzhodni Evropi.
Januarja 1997 je balon Solo Spirit v St. Louisu poletel v nebo in pristal ±est dni kasneje v Indiji.
Dirka ±e ni končana
Isto noč, ko se je Fossett odpravil na svoj tretji polet se je ±e en samotni pustolovec, Kevin Uliassi, dvignil v nebo v Illinoisu. Pristal pa je µe tri ure kasneje zaradi pretrganega helijevega prekata v kupoli Roziere.
Januarja 1998 je posadka Global Hilton vzletela s svojim balonom Roziere iz Albuquerqueija v ameri±ki zvezni drµavi New Mexico. Čeprav je bil vzlet brezhiben, sta člana posadke Dick Rutan in Dave Melton polet prekinila po nekaj urah, ko jima je počil prekat s helijem. Oba sta se re±ila s padalom, balon pa je bil uničen ob pristanku v Teksasu, ko ga je zajel ogenj.
Steve Fossett je 7. avgusta 1998 s svojim balonom Solo Spirit ponovno poletel iz argentinskega mesta Mendoza. Postavil je nov daljinski rekord. Preletel je 15 200 milj, potem pa je zaradi slabega vremena moral pristati blizu avstralske obale. Ko je pristal v morju, se je kapsula balona prevrnila na glavo in v kabino je začela vdirati voda. Zunanja povr±ina kapsule se je vnela in Fossett se je začel du±iti v dimu goreče smole s katero je bila premazana zunanja stran kapsule. Pograbil je re±ilni čoln in oddajnik v sili EPIRB, ki ga je sproµil µe med spustom in splezal iz kapsule medtem, ko je zunaj divjal vihar. Prav neverjetno srečo je imel, da ga je, ranjenega, re±ila avstralska obalna straµa.
Avgusta 1998 je Steve Fossett letel s svojim balonom Solo Spirit iz Argentine do Avstralije, kjer je slabo vreme prekinilo njegov četrti polet s katerim pa je vseeno postavil rekord.
Osupljiv pogled
V ponedeljek 1. marca 1999 ob 8:05h GMT (po Greenwichevem času) je ±vicar Bertrand Piccard, s članom posadke Brianom Jonesom, vzletel z balonom Breitling Orbiter 3, da bi v tretjič poskusil obkroµiti svet. Poletela sta z gradu Château d'Oex v ±vicarskih Alpah. Dvignila sta se na 7'000 metrov nadmorske vi±ine v manj kot eni uri in poročala o prekrasnem pogledu na Matterhorn, potem pa sta prečkala ©vico in vstopila v zračni prostor Italije. Po 19 dnevih, 1 uri in 49 minutah sta v nedeljo 20. marca 1999 ob 09:54h (GMT) preletela ciljno črto 9.27° nad Mavretanijo v severni Afriki. Tako sta postala prva letalca, ki sta z balonom obletela zemeljsko oblo brez pristanka in brez črpanja goriva med letom. Skupaj sta preletela 42 810 kilometrov.
Uspelo jima je! Balon Breitling Orbiter 3 je poletel 1. marca iz ©vice in ponesel Bertranda Piccarda in Briana Jonesa okrog sveta. Dvajsetega marca 1999 sta postala prva človeka, ki sta obletela zemeljsko oblo v toplozračnem balonu.
Bertrand Piccard in Brian Jones -
prva okrog sveta v toplozračnem balonu
Med ameri±ko drµavljansko vojno sta obe strani, konfederalisti in unionisti, uporabljali balone za opazovanje. V letih 1870/71, med francosko-prusko vojno, je 66 balonov preneslo več kot 160 oseb iz Pariza in tako vzdrµevalo edino povezavo z zunanjim svetom.
Prvi človek, ki je poletel z balonom v Severni Ameriki je bil J.P.F. Blanchard in to 9. januarja 1793. nekaj desetletji kasneje, 1. julija 1859, je John Wise opravil prvi polet letalske po±te iz St Louisa v New York.
16. avgusta 1960 je kapetan ameri±kih zračnih sil Joe Kittinger stipil iz ko±are pri 31 151 metrov nad Tularose, New Mexico in postavil svetovni rekord vseh časovi. To je bil skok s padalom z najvi±je nadmorske vi±ine.
Trenutni rekord najvi±jega poleta z balonom je bil postavljen 4. maja 1961 ko je M.D. Ross in V.A. Prather sta pilotirala polietilenski balon Winzen do nadmorske vi±ine 34 466 metov nad Mehi±kim zalivom. Tragically, Prather pa je ob pristanku utonil, ko se je njegov kombinezon pod pritiskom napolnil z vodo.
Prvi uspe±en polet v stratosfero st opravila 27 maja 1981 Auguste Piccard in Paul Kipfer, ko sta se v ko±ari pod pristikom dvignila na 15 781 metrov. da bi ostala kapsusla topla so pobarvali zgornji del kapsusle črno in spodnji del z belo barvo. toda kabina se je segrela na 41 stopinj celzija. leto pozneje so pobarvali samo z belo barvo in notranjost kabine se je ohaldila na 18 stopinj celzija pri 16 200 metrov nadmorske vi±ine.
Kdo bo prvi plaval okrog sveta?