Da je človeška glava sestavljena iz 22 kosti
Človeška glava vsebuje 22 kosti, ki sestavljajo lobanjo in obraz. Lobanja je sestavljena iz 8 kosti: čelnica, leva in desna temenica, dve senčnici, zatilnica na zadnji strani, sitka, ki se nahaja za nosom, in zagozdnica. Obraz je sestavljen iz 14 kosti vključno z zgornjo čeljustnico in spodnjo čeljustnico.
Lobanja vsebuje možgane, ki pri povprečnem odraslem moškem tehtajo 1375 gramov. Možgani ruskega pesnika Turgenijeva so tehtali 2021g; Bismarkovi možgani so tehtali 1807g medtem, ko so možgani znamenitega francoskega državnika Gambette tehtali samo 1294g. ®enski možgani so nekoliko manjši kot moški. Največji ženski možgani tehtajo 1742g. Einsteinovi možgani Einstein 1230g (43.39oz).
Možgani slona tehtajo 5000g, kitovi možgani pa 10000g. V primerjavi s telesno težo ima kit veliko manjše možgane kot človek. Domnevali so, da to pomeni, da je človek najpametnejši dokler niso odkrili, da ima pritlikava opica 1g možganov na 27g telesne teže in, da ima kapučinska opica 1g možganov na 17,5g telesne teže. Človek pa ima samo 1g možganov na 44g telesne teže.
Človeški možgani vsebujejo več kot 100 bilijonov nevronov (živčnih celic) preko katerih možgani pošiljajo ukaze v obliki električnih impulzov. Ti impulzi potujejo več kot 400 km/h in proizvajajo dovolj električne energije, da bi zagorela električna žarnica. Možgani porabijo več energije kot katerikoli drug organ, ker porabi kar eno petino vse zauµite hrane.
Ocenjuje se, da je možganska zmogljivost 100 let starega človeka z normalnim spominom enaka računalniku z 10 biti na 15 potenco, kar je 1 petabit. Pri trenutnem rezvoju računalniškega čipa, bo ta zmogljivost doseµena v približno 35 letih. To pa seveda predstavlja samo pomnilniško zmogljivost, ne pa tudi izjemno zapleten postopek proizvajanja misli in čustev.
Toda pomislite na naslednje: Ob tako izjemni zapletenosti možganov imate lahko samo eno misel naenkrat. Naj bo to pozitivna misel.
Rodite se s 300 kostmi, ko pa odrastete jih imate samo 206.
Ena četrtina možganov se uporablja za upravljanje oči. Dejanskso vidimo z možgani medtem, ko oko deluje kot kamera.
Večina znanstvenikov meni, da fotografski spomin ne obstaja. Gre le za to, da imajo izredno bistri posamezniki izveµbane moµgane za dober spomin.
Lobanja ima veliko majhnih lukenj v svojem dnu skozi katere so lobanjski živci speljani do svojih ciljev.
Velikost možganov se NE MORE uporabiti kot merilo za miselno zmogljivost pri µivalih ali ljudeh.
