Kako so stvari razporejene na mizi
in katere kozarce se uporablja za določene pijače
Prav enostavno, nam pravijo strokovnjaki obna±anja pri mizi. Splono pravilo jedilnega pribora je, da začnete na zunanji strani vaega pogrinjka in se pomikate proti vaemu servirnemu kroniku (kroniku za glevno jed): najprej lica za juho, potem no za ribo in vilica, potem pa no in vilica za glavno jed.
A. Prtiček (servieta)
B. Servirni kroµnik
C. Skodelica za juho na kroniku
D. Kroniček za maslo in kruh z noem za maslo
E. Kozarec za vodo
F. Belo vino
G. Rdeče vino
H. Vilica za ribo
I. Vilica za glavno jed
J. Vilica za solato
K. Servrni noµ
L.No za ribo
M. lica za juho
N. lička za sladico in vilica za torto
Pogosto predlagajo, da je vilica za solato (J) poloena levo od vilice za glavno jed (I). toda pri tem formalnem razporedu je vilica za glavno jed postavljena tako, da se uporabi pred vilico za solato. To pa zato, ker naj bi gost počakal na glavno jed, predno si postree s solato.
Kdaj in kako
Kdaj pričnemo jesti:
Neglede na to kako vas se učila mama, kulinarični strokovnjaki pravijo, da vam ni treba čakati na vse ostale da začnejo jesti. Toplo hrano začnite jesti takoj, ko je postreµena. Pri hladnih in samopostreµnih jedeh počakajte, da gostitelj napove večerjo in dokler si ne postree glavni gost.
Hrana, ki se lahko je z roko:
1. Kruh: rezine kruha, emlje in hlebčke prelomite napol ali na majhne kose predno jih namaete z maslom.
2. Slanina: Če se je dri mačoba, jo jejte z vilico in noem. Če je hrustljava, jo zdrobite z vilico in jejte s prsti.
3. Jedi, ki se jedo s prsti: Posnemajte gostitelja. Če se take jedi ponujene na pladnju, jih prenesite na svoj kronik predno jih nesete v usta.
4. Hrana, ki se je samo s prsti: koruza na storu, rebrca, jastog, ±koljke in ostrige v lupini, pičančje perutnice in kosti (samo v neformalnih okoličinah), obloeni kruhki, določene vrste sadja, olive, zelena, suho pecivo in keksi.
Odstranjevanje neuitnih delov hrane iz ust:
1. Peke oliv: neopazno jih spustite iz ust v dlan predno jih prenesete na va kronik.
2. Pičančje kosti: prenesite jih na va kronik z vilico.
3. Ribje kočice: odstrnite jih s prsti.
4. Večji kosi: večje kosti ali hrano, ki jo nočete pojesti neopazno izpljunite v va prtiček tako, da tega nihče ne vidi.
Kateri kozarci se uporabljajo za določene pijače
Strokovnjaki za vino se strinjajo, da vsaka vrsta vina zahteva posebno vrsto kozarca, ki poudari cvetico določenega vina. Če uporabljate ozek kozarec za robustnega burgundca, na primer, v kozarcu ni dovolj prostora, da bi z kroµnim gibanjem roke v kateri kozarec drµite vino preme±ali in s tem v celoti sprostili pravo cvetico vina. Kozarec mora biti tudi proti vrhu zoµane oblike, da tako zadri aromo in vam tudi omogoča, da ga počasi srebate. Na splono naj bi bil pecelj kozarca dovolj dolg, da se z rokami trebu±astega dela kozarca ne dotikate, kar lahko vpliva na temperaturo vina in posledično tudi na njegovo cvetico.
Voda - Konjak - Belo vino - Modri pinot burgundec - Peneče vino - Rdeče vino
a. Voda: trebu±ast kozarec s kratkim pecljem. Kozarec drµite za pecelj, da ostane voda hladna.
b. Konjak: kozarec za konjak. Obračajte kozarec z obema rokama in ga potem drite v dlani ene roke - gretje kozarca poudri aromo konjaka.
c. Belo vino: malo manji kozarec s irim trebu±astim delom kozarca, da se cvetica ohrani. Drite kozarec za pecelj, da ostane vino hladno.
d. Rdeči burgundci in modri pinoti: precej trebu±ast kozarec, de se vino predstavi v vsej svoji kompleksnosti. Ta kozarec je nekoliko viji od kozarca za belo vino.
e. ampanjec: podolgovat, ozek kozarec, ki zmanja povrino vina in tako prepreči, da bi mehurčki prehitro izginili.
f. Rdeče vino: večji od kozarcev za vino. Kozarec drite za dno trebu±astega dela, kjer se stika s pecljem.
Zdaj pa, ko imate pravilno pogrnjeno mizo in prave kozarce za vino in potem povabite nekoga s kom boste pijačo in hrano z uµitkom pouili!