Kako so stvari razporejene na mizi

in katere kozarce se uporablja za določene pijače

Prav enostavno, nam pravijo strokovnjaki obnaąanja pri mizi. Splošno pravilo jedilnega pribora je, da začnete na zunanji strani vašega pogrinjka in se pomikate proti vašemu servirnemu krožniku (krožniku za glevno jed): najprej žlica za juho, potem nož za ribo in vilica, potem pa nož in vilica za glavno jed.

Pogosto predlagajo, da je vilica za solato (J) položena levo od vilice za glavno jed (I). toda pri tem formalnem razporedu je vilica za glavno jed postavljena tako, da se uporabi pred vilico za solato. To pa zato, ker naj bi gost počakal na glavno jed, predno si postreže s solato.

Kdaj in kako

Kdaj pričnemo jesti:
Neglede na to kako vas se učila mama, kulinarični strokovnjaki pravijo, da vam ni treba čakati na vse ostale da začnejo jesti. Toplo hrano začnite jesti takoj, ko je postreľena. Pri hladnih in samopostreľnih jedeh počakajte, da gostitelj napove večerjo in dokler si ne postreže glavni gost.

Hrana, ki se lahko je z roko:
1. Kruh: rezine kruha, žemlje in hlebčke prelomite napol ali na majhne kose predno jih namažete z maslom.
2. Slanina: Če se je drži maščoba, jo jejte z vilico in nožem. Če je hrustljava, jo zdrobite z vilico in jejte s prsti.
3. Jedi, ki se jedo s prsti: Posnemajte gostitelja. Če se take jedi ponujene na pladnju, jih prenesite na svoj krožnik predno jih nesete v usta.
4. Hrana, ki se je samo s prsti: koruza na storžu, rebrca, jastog, ąkoljke in ostrige v lupini, piščančje perutnice in kosti (samo v neformalnih okoliščinah), obloženi kruhki, določene vrste sadja, olive, zelena, suho pecivo in keksi.

Odstranjevanje neužitnih delov hrane iz ust:
1. Peške oliv: neopazno jih spustite iz ust v dlan predno jih prenesete na vaš krožnik.
2. Piščančje kosti: prenesite jih na vaš krožnik z vilico.
3. Ribje koščice: odstrnite jih s prsti.
4. Večji kosi: večje kosti ali hrano, ki jo nočete pojesti neopazno izpljunite v vaš prtiček tako, da tega nihče ne vidi.

Kateri kozarci se uporabljajo za določene pijače

Strokovnjaki za vino se strinjajo, da vsaka vrsta vina zahteva posebno vrsto kozarca, ki poudari cvetico določenega vina. Če uporabljate ozek kozarec za robustnega burgundca, na primer, v kozarcu ni dovolj prostora, da bi z kroľnim gibanjem roke v kateri kozarec drľite vino premeąali in s tem v celoti sprostili pravo cvetico vina. Kozarec mora biti tudi proti vrhu zoľane oblike, da tako zadrži aromo in vam tudi omogoča, da ga počasi srebate. Na splošno naj bi bil pecelj kozarca dovolj dolg, da se z rokami trebuąastega dela kozarca ne dotikate, kar lahko vpliva na temperaturo vina in posledično tudi na njegovo cvetico.

Voda - Konjak - Belo vino - Modri pinot burgundec - Peneče vino - Rdeče vino

a. Voda: trebuąast kozarec s kratkim pecljem. Kozarec drľite za pecelj, da ostane voda hladna.
b. Konjak: kozarec za konjak. Obračajte kozarec z obema rokama in ga potem držite v dlani ene roke - gretje kozarca poudri aromo konjaka.
c. Belo vino: malo manjši kozarec s širšim trebuąastim delom kozarca, da se cvetica ohrani. Držite kozarec za pecelj, da ostane vino hladno.
d. Rdeči burgundci in modri pinoti: precej trebuąast kozarec, de se vino predstavi v vsej svoji kompleksnosti. Ta kozarec je nekoliko višji od kozarca za belo vino.
e. Šampanjec: podolgovat, ozek kozarec, ki zmanjša površino vina in tako prepreči, da bi mehurčki prehitro izginili.
f. Rdeče vino: večji od kozarcev za vino. Kozarec držite za dno trebuąastega dela, kjer se stika s pecljem.

Zdaj pa, ko imate pravilno pogrnjeno mizo in prave kozarce za vino in potem povabite nekoga s kom boste pijačo in hrano z uľitkom použili!