Osvajalci odprtih morij - prvi pomorščaki, ki so obpluli svet

Doba velikih odkritij

Ker je bil v dobi velikih odkritij vzhodni del Mediterana v rokah močnih tekmecev, so veliki pomorščaki pustolovci začeli iskati druge poti do trgov začimb na Daljnem vzhodu. Ko je Vasco da Gama objadral Rt dobrega upanja in prispel v Indijo leta 1498, so se portugalski raziskovalci preusmerili na jug in vzhod. Španci pa so odjadrali na zahod potem, ko so si s portugalci razdelili svet na dva dela s Tordesillasovim sporazumom podpisanim 7 junija 1494. Takrat evropejci še niso poznali ameriške celine, pa tudi za obstoj Tihega ocena niso vedeli.

Krištof Kolumb (1451-1506), Italian, ki se je preselil v Španijo, je prišel na idejo, da bi lahko ladja prišla na Daljni vzhod iz obratne smeri, ker je zemlja okrogla. Prepričal je kraljevo družino, da je finančno podprla njegov podvig in v avgustu leta 1492 je odplul proti zahodu. Po desetih tednih je zagledal otok v Bahamskem otočju, ki ga je imenoval San Salvador. Misleč, da je odkril otoke blizu Japonske, je nadaljeval svojo pot dokler ni pristal na Kubi (misleč, da je prispel na Kitajsko) in na Haitiju. Tam je srečal temnopolte ljudi in jih poimenoval "Indijanci," ker je domneval, da pluje po Indijskem oceanu.

Kolumb je se je odpravil na pot še trikrat in obiskal Novi svet--za katerega je mislil, da je Daljni vzhod--še leta 1493, 1497 in 1502. Pri tem je raziskal Puerto Rico, Deviške otoke, Jamajko in Trinidad. Nikoli ni dosegel Severne Amerike in umrl je prepričan, da je z zahoda priplul v Azijo.

Severna Amerika je bila že odkrita

Vikinške ladje so dosegle obalo Severne Amerike skoraj 500 leti pred Kolumbom. Ko je Biarni Heriolfsson sredi 990-ih let odplul z Islandije, ga je veter odnesel z željene smeri in je pristal na neznani obali. Nove zemlje ni niti raziskal niti ji ni dal imena. Leta 1002 je Leifr Eiriksson šel po isti poti kot Biarni in prispel do obale današnje Kanade. Potem je odplul proti jugu in odkril otok, ki ga je poimenoval Vinland (današnja Nova Fundlandija), kjer je ustanovil kolonijo in trgoval tri leta z domorodci imenovani Skraelingi. Skraelingi so jih prisilili, da zapustijo njihovo deželo toda Vikingi so še naprej obiskovali Kanado in tam sekali les.

Odkrita nova dežela

Leta 1497 je kralj Henrik VI dal Johnu Cabotu (1450-1498) dovoljenje za raziskovanje. Drugega maja istega leta je Cabot s posadko 18 mož odplula iz angleškega pristanišča Bristol z majhno ladjo imenovano Matthew. Pluli so bolj severno kot Kolumb in se izognili teritorialnim vodam Španije. Posadka je zagledala kopno 24 junija. Cabot je bil prepričan, da je odkril otok ob obali Azije in ga imenoval "New Found Land" ali današnja Nova Fundlandija. To je bil prvi dokumentiran pristanek na Novi Fundlandiji odkar so tja začeli potovati Vikingi. Cabot se je vrnik v Anglijo 6 avgusta 1497 in čeprav ni prinesel začimb ali zakladov je bil privi, ki je narisal zemljevid obale severne Amerike.

Poimenovanje "Amerike"

črta, ki je svet delila med Portugalsko in Španijo je potekala čez Atlantik. Španija je dobila ozemlja zahodno od črte vključno z obama Amerikama. Brazilija je bila dodeljena Portugalski, ki je dobila tudi vzhodno Afriko in Indijo. Toda brez natančnih meritev se vprašanje točne meje ni pojavilo do leta 1501. Portugalski kralj Manuel I je odposlal ladjevja v Brazilijo in med oficirji je bil Italian Amerigo Vespucci. Bil je eden prvih raziskovalcev, ki je poročal, da je Južna Amerika celina in ne sotok in ga imenoval Novi svet. Bil je odličen kartograf, ki je prodajal kopije svojih zemljevidov nemškemu kartografu Martinu Waldseemullerju. Ta je priznal vse zasluge Vespucciju in imenoval južnoameriško celino po njem, ko je ponovno izdal svoje zemljevide leta 1507. In tako je južna celina Novega sveta postal znana pod imenom Amerika.

Prvo obplutje zemlje

Prvo obplutje zemlje je uspelo Ferdinandu Magellanu. Rojen je bil v Oportu na Portugalskem leta 1480. Leta 1505 se je vpisal v mornarico, kjer se je naučil pomorskih veščin in vojskovanja na morju ko je služil portugalskemu kraljevemu zastopniku v Indiji. Leta 1509 se je udeležil bitke pri Dieju in takrat si je Portugalska pridobila popolno oblast na Indijskem oceanu. Sedem let je trgoval med Cochinom, Kitajsko in Moluki.

Tako kot Kolumb, je tudi Magellan verjel, da bo prišel do Daljnega vzhoda, če bo jadral proti zahodu. Ker ga je portugalski kralj zavrnil, je Magellan prepričal španskega kralja Karla I da vsak nekaj otokov Otočja začimb leži našpanski polovici neodkritega sveta. Septembra leta 1519 se je Magellan odpravil na pot z 280 možmi in 5 ladjami (San Antonio, Santiago, Trinidad, Victoria, in Concepcion). Potovanje je bilo polno tegob in uporov posadke. Antonio Pigafetta je bil italianski aristokrat na eni izmed ladij, ki je pisal dnevnik potovanja. 20 novembra 1519 so prepluli ekvator in 6 decembra zagledali obalo Brazilije..

Magellanu se je zdelo bolj pametno da se izogne portugalcem, ker je plul pod špansko zastavo, zato je 13 decembra sidril v bližini današnjega Ria de Janiera. Pozdravili so jih indijanci plemena Guarani, ki so mislili, da so belci bogovi in jih bogato obdarili. Ko so obnovili svoje zaloge, so se obrnili na jug in prispeli v Patagonijo marca 1520. Ladja Santiago je odplula raziskovat južneje, toda v neurju se je potopila.

Avgusta se je Magellanodločil, da bo odjadral še južneje in poiskal prehod do Daljnega vzhoda in oktobra so prehod tudi zagledali. Ko so pluli skozi preliv je kapitan San Antonie obrnil svojo ladjo nazaj proti Španiji in s seboj odnesel večino zalog celotne flote.

Na širjavah Tihega oceana

Tri ladje so priplule iz ožine v Tihi ocean konec novembra. Magellan je mislil, da je do Molukov ali Otokov začimb samo še nekaj dni, toda jadrali so še 96 dni ne da bi ugledali kopno. Pogoji za življenje na ladjah so bili nevzdržni. Posadka je preživela tako, da je jedla žagovino, usnjene jermene in podgane. Končno so januarja 1521 pristali na nekem otoku, in se do sitega najedli. Marca so prispeli v Gua in nadalejvali pot do Filipinov kamor so prispeli marca 28.

Potem ko so se spoprijateljili s kraljem otočja, se je Magellan nespametno vpletel v plemenski vojni in je bil ubit v boju 27. aprila 1521. Sebastian del Cano je prevzel poveljstvo nad ladijami in 115 preživelimi. Ker ni bilo zadosti mož za posadko vseh treh ladij, je Conception zažgal.

Pot so nadaljevali do Molukov (Otokov začimb) v novembru in ladje natovorili z dragimi začimbami. Da bi se vsaj ena od ladij vrnila v Španijo, je Trinidad odplula nazaj po Tihem oceanu medtem, ko je Victorija nadalajevala pot proti zahodu. Trinidad so zajeli Portugalci in večina posadke je bila ubita. Victoriji se je uspelo izogniti Portugalcem v Indijskem oceanu in objadrati Rt dobrega upanja. 6 septembra 1522, skoraj tri leta po začetku tega zgodovinskega potovanja, je Victoria in posadka 18 mož (med njimi je bil tudi Pigafetta) prispela v Španijo. Bili so prvi, ki so objadrali zemeljsko oblo.

Drugo obplutje zemlje

Drugo obplutje zemlje je uspelo angleškemu raziskovalcu Francisu Drakeu (1540-1596), ki je bil pred tem pirat. Koj je kraljica Elizabeta I videla, kako si je Španija prisvojila ogromno novega ozemlja, je na skrivaj poslala Drakea na zahod in mu naročila naj Špancem ponagaja. 13 decembra 1577 je Drake izplul iz angleškega Plymoutha s 6 ladjami pod svojim poveljstvom.

Septembra 1578 se je pet ladij obrnilo nazaj pred Magellanovo ožino, Drake pa je nadaljeval svojo pot z ladjo Golden Hind. Junija 1579 je prispel do obale današnje Kalifornije in jadral severno do današnje meje med Kanado in ZDA. Potem se je obrnil v smer jugozahod in prečkal Tihi ocean v dveh mesecih. Jadral je skozi jugovzhodno Azijo, preko Indijskega oceana in objadral Rt dobrega upanja. S svojo ladjo Golden Hind, natovorjeno z zlatom in začimbami, je priplul v Plymouth 26 septmebra 1580 kot prvi kapitan, ki je objadral zemljo.

Kopija ladje s katero je Ferdinand Magellan vodil prvo obplutje zemeljske oble.

Kapitan Cook

Še eno slavno obplutje zemeljske oblje je uspelo Jamesu Cooku. Iz Anglije je odplul 25 augusta 1768 na ladji Endeavour s posadko 94 pomorščakov in znanstvenikov. 11 aprila 1769 so pripluli na Tahiti. Po vladnem ukazu so odpluli proti jugu in prispeli v Novo Zealandijo 6 oktobra. Do aprila 1770 je Cook raziskal in dokumentiral Avstralijo. Endeavour je potem nadaljevala pot do Jave in objadrala Rt dobrega upanja. 13 julija 1771 je Cook prispel v Dover. Po tem triletnem zgodovinskem potovanju ga je kralj Jurij III imenoval za pomorskega poveljnika.

Prvo samostojno obplutje zemlje

Joshua Slocum se je rodil v Novi Škotski leta 1844 in postal ameriški državljan, kapitan Slocum pri 25 letih starosti. 24 aprila 1895 je 51 let stari Slocum izplul iz Bostona na svojem 11-meterskem sloopu Spray. To je bila stara ribiška barka, ki jo je sam obnovil.

Slocum je prejadral Atlantik v smeri Sueškega prekopa. V Gibraltarju so ga opozorili na pirate v Meditaranu tako, da se je odpravil nazaj čez Atlantik v smeri brazilske obale in nadaljeval pot skozi nepredvidljivo Magelanovo ožino. Boril se je z nevarnimi tokovi, skalnatimi obalami in razburkanim morjem, ko je plul okrog Avstralije, Rta dobrega upanja in preko Atlantika.

27 junija 1898, po več kot treh letih in 74000 prejadranih kilometrov, je Joshua Slocum pristal v Newportu, Rhode Island kot sprvi človek, ki je sam objadral svet. Ta neverjeten podvig je opisal v svoji knjigi "Z jadrnico okrog sveta."

Joshua Slocum je postal prvi človek, ki je sam obplul svet s svojim sloopom Spray dolgim 37 čevljev.

Prvi je sam objadral svet z enim samim postankom

čast prvega pomorščaka, ki je sam objadral svet in se ustavil samo enkrat gre Francisu Chichesterju (1902-1972). Leta 1966 je 64-letni Chichester s svojim 16-meterskim kechom Gypsy Moth IV zapustil obalo Anglije. Krmilni mehanizem se mu je polomil 3700 km pred Avstralijo. Kmalu po tem, ko je izplul iz Sydneya, se je Gypsy Moth prevrnila in se potem spet postavila pokonci. Ko je Francis jadral okrog Rta Horn, se je moral boriti s 15-meterskimi valovi. Toda ni bil mož, ki bi se izzivu izognil. Že leta 1960 je bil zmagovalec prve samostojne transatlantske regate. Bil je tudi prvi na svetu, ki je opravil solo polet z amfibijskim letalom od Anglije do Avstralije. 28 maja 1967, po 226 dneh na morju, ga je v angleškem Plymouthu pričakala pol milijonska množica.

Francis Chichester in Gypsy Moth IV, first to sail around the world with only one stop.

Sam okrog sveta

Danes samostojno potovanje z jadrnico okrog sveta brez postanka še vedno buri našo domislijo. Clay Blyth, imenovan "jekleni mož" je eden redkih, ki so objadrali svet proti vetrovom, od zahoda proti vzhodu. Ta podvig mu je uspel s svojim kechom British Steel leta 1971. Svoje potovanje je zaključil v 302 dneh. Dve leti kasneje je francoz Alain Colas na svojem trimaranu Manureva obplul svet okrog treh velikih rtov v pičlih 129 dneh.

Prva ženska, ki je objadrala svet je bila angležinja Lisa Clayton. Izplula je na svoji jekleni 11-meterski barki Spirit of Birmingham iz angleškega Dartmoutha 17 septembra 1994 in v 285 dnevih objadrala zemljo.

Jonathan Sanders je sam objadral zemeljsko oblo petkrat. Prav neverjetno je tudi, da je trikrat obkrožil zemljo brez postanka v obdobju med majem 1986 and marcem 1988 in prevozil 128,000 km. Jadranje okrog sveta je postala prava modna muha, kot na primer regata Whitbread. Francoz Philippe Jeanot pa je prišel na idejo o samostojni regati okrog sveta brez postanka.

Tekmovanje

Leta 1982 je britanska firma predstavila tekmo BOC Challenge, samostojna regata okrog sveta. Pred kratkim pa je bila preimenovana v Around Alone. Pravila so zelo enostavna: "Ena oseba, ena barka, okrog sveta." To je najdaljša dirka na svetu za posameznika. Dolga je 43 000km in poteka po najbolj divjih predelih ocenov. Ciljna črta pa je dejansko na drugi strani zemlje. (Naslednja regata se začne 26 septembra)