Kdo bo prvi plaval okrog sveta?

Morda se vam zdi neverjetno, toda Benoit Lecomte je preplaval Atlantik leta 1998 in s tem uvedel nov globalni ±portni izziv: Kdo bo prvi plaval okrog sveta?

Dolga zgodovina plavanja je prikazana na mozaikih zgodnjih civilizacij Srednjega vzhoda in Pompejev. Čeprav plavanje ni bilo vključeno v antične Olimpijske igre, so se Grki ukvarjali s tem ±portom in ga tudi čislali. Platon je imel človeka, ki ni znal plavati za neizobraµenega. Julij Cezar in Karl Veliki sta bila znana kot odlična plavalca, Louis XI pa je pogosto plaval v Seni.

Bilo je ±e več plavalcev, ki so se proslavili s plavanjem na mednarodnem prizori±ču: Johnny Weissmuller, Gertrude Ederle, Mark Spitz. Nekoč pa je µivel tudi nek kapitan Matthew Webb. 24. avgusta 1875 je zabredel v vodo pri angle±kem Dovru in 21ur in 45 minut kasenje priplaval na obalo pri Cape Gris Nez v Franciji. Postal je prvi človek, ki je preplaval Rokavski preliv. Plavanje čez Rokavski preliv pa je postalo največji plavalni izziv tistih časov.

Odkar je Webb zmagovito osvojil Rokavski preliv so ga posku±ali posnemati 6 200 krat. Več kot 470 plavalcem je Rokavski preliv uspelo preplavati več kot 600 krat. Med njimi so bili 12 letni deček, leta 1979, 12 letna deklica, leta 1983, 65 letni mo±ki, leta 1983, in 45 letna µenska, leta 1975. Mike Read drµi rekord za mo±ke, Elison Streeter pa ga je prehitela z µenskim rekordom. Pri iskanju vse večjih izzivov je leta 1882 Matthew Webb umrl, ko je posku±al preplavati divje vrtinčaste vode pod Niagarskimi slapovi.

Prva µenska, ki je preplavala Rokavski preliv je bila 19 letna američanka Gertrude Ederle. Od leta 1921 do 1925 je Ederle postavila 29 ameri±kih in svetovnih plavalnih rekordov na razdalje od 50 metrov do pol milje. Na Olimpijskih igrah leta 1924 je osvojila zlato medaljo kot članica ameri±ke ±tafete na 400 metrov prosto, ko je bila stara samo 17 let. 6. avgusta, 1926 je preplavala Rokavski preliv v 14 urah in 31 minutah, kar je bilo 2 uri manj kot rekord za mo±ke in tako postavila rekord za µenske ki je stal 35 let. S tem si je pridobila ±e večjo mednarodno slavo in slavnostni sprejem s parado v New Yorku. Na µalost je delno oglu±ela zaradi plavanja čez Rokavski preliv.

Getrude Ederle
Getrude Ederle - leta 1926 je postala prva µenska, ki je preplavala Rokavski preliv.

Plavanje na odprtem morju ni mačji ka±elj. Voda je ledeno mrzla, tokovi so zahrbtni in promet trajektov in tankerjev je zelo gost. Tako veliki izzivi pa, kot kaµe, ±e bolj podµgejo najpogumnej±e. Ena od teh je Alison Streeter. To borzno posrednico za valute v Londonu, ki ±teje čez trideset let, imenujejo "kraljica Rokavskega preliva." Preliv je preplavala večkrat kot kdorkoli drug -do danes 37 krat. Streeter je prvič preplavala Preliv ko ji je bilo samo 18 let in je prva µenska, ki ga je preplavala v obe smeri. Je tudi edina µenska, ki ji je uspelo preplavati to oµino trikrat zaporedoma; najprej v Francijo, potem nazaj v Anglijo in spet v Francijo.

Alison Streeter
Alison Streeter je preplavala Rokavski preliv večkrat kot kdorkoli drug.

Čeprav je plavanje čez 34 km ±irok Rokavski preliv znano kot eno najteµjih plavalnih podvigov na svetu, so na svetu ±e druga ob±irna vodovja, ki izzivajo plavalce kdo bo plaval najdlje in najhitreje: Bajkalsko jezero v Sibiriji; plavanje od Kube do otokov ob Floridi; Kanadski kanal; Katalinski prelivi; otok Manhattan in celo Beringova oµina.

Morda največji podvig vzdrµljivosti pa je uspel Benoitu Lecomteu, ko je preplaval Atlantik. Rojen je bil leta1967 in je pri 23 letih imigriral iz Francije v ameri±ki Austin v drµavi Teksas. Ko je njegov oče umrl za rakom leta 1992, je Benoit dobil navdih, da bi storil nekaj izrednega in tako pripomogel k ozave±čanju ljudi o raku in zbral denar za raziskave te bolezni. S pomočjoEdwarda Coylea, direktorja Laboratorija člove±kih zmogljivosti v Austinu, and strokovnjakov za prehrano je Lecomte začel s treningi vzdrµljivosti. Dve leti je plaval in kolesaril 3 do 5 ur na dan, ±est dni na teden. 16. julija 1998 pa je ±tartal s Cape Coda z 8 potaplja±kimi oblekami, dihalko in plavutmi.

Dva francoska mornarja z 12 m jadrnico sta ga vodila med 40. in 50. vzporednikom, pri plavanju pa ga je ±čitilo elektronsko polje.Lecomte je plaval 6 do 8 ur nad dan z dvournimi presledki. Največ je uporabljal kravl, včasih pa je plaval z enojno plavutko in tako opona±al delfina z enokomernim gibanjem nog. Tako je premagal 5 600 km dolgo pot čez valove Atlantika. 28. septembra, 72 dni kasneje, je izčrpan toda zmagoslaven priplaval do obale pri francoskem kraju Quiberon.

Benoit Lecomte - first to swim the Atlantic
Z neverjetno vzdrµljivostjo in vstrajnostjo je 31 letni Benoit Lecomte leta 1998 postal prvi človek, ki je preplaval Atlantski ocean.

Malo je verjetno, da bi Lecomte uspel brez sodobne tehnologije in obleke, ki omogočata ±portnikom, da doseµejo prav neverjetno raven telesne zmogljivosti. Najnovej±e kopalke zmanj±ajo vodni upor za 8%, kar omogoča izkoristek, ki je bolj±i kot, če bi plavali goli. Samo pomislite, da je volnena plavalna obleka kapitana Matthewa Webba , ki je prvi preplaval Rokavski preliv leta 1875, prepojena z vodo, tehtala okrog 3 kg. Danes pa nove Speedo kopalke tehtajo samo nekaj dekagramov, tudi če so prepojene z vodo.

Toda ni samo obleka tista, ki naredi človeka. Če hočete preplavati ocean, morate postati vzornik samemu sebi, ±ele potem ste lahko vzornik ostalim. In to je bila odlika Benoita Lecomptea. Iz istega kova pa bodo morali biti tudi njegovi izzivalci.

Benoit Lecomte swimming the Atlantic
Benoit Lecomte plava čez Atlantski ocean

Johnny Weissmuller

Dvajseta leta so bila zlata doba ±portov in Johnny Weissmuller je bil zlati plavalec te dobe. Postavil je svetovne rekorde v 67 različnih disciplinah, potem pa je od±el v Hollywood in se proslavil v naslovni vlogi filmov o Tarzanu.

Prvi, ki je objadral zemeljsko oblo