Proučevanje mravelj se imenuje mirmekologija
Mravlje jedo skoraj vse, najraj±i pa imajo sladko hrano. Dalmatie pa je vrsta mravlje, ki si hrano pripravi tako, da jo preµveči, oblikuje v hlebčke in jih pusti na soncu, da se spečejo.
Mravlje lahko tovorijo 5- do 20-kratno teµo svojega telesa. Pri premikanju večjih tovorov pa sodelujejo v manj±ih ali večjih skupinah.
Največje mravlji±če na svetu so odkrili na obali I±iaki, na japonskem otoku Hokkaido: 306 milionov mravelj in 1 milion kraljic µivi v 45,000 medsebojno povezanih gnezdih na področju, ki pokriva več kot 2,7 kvadratnih kilometrov.
Večina od 4.500 vrst mravelj je bojevitih, razen vrste Messor Aciculatus, ki se redko kdaj spopade. Vrsta mravlje Formica yessensis napada druge insekte, ni pa sovraµno razpoloµena do mravelj iste vrste, tudi če pridejo iz drugega gnezda.
Proučevanje mravelj se imenuje mirmekologija. V svoji novi knjigi, ki govori o dvajset let dolgi, prelomni raziskavi na tem področju, nek profesor s stanfordske univerze trdi, da mravlja kraljica ni vodja mravlji±ča, temveč si odgovornosti delijo vse mravlje.
Mravlje delavke µivijo do 5 let, matice pa do 25 let.
Ko mravlje odkrijejo hrano, označijo pot do nje s kemikalijo imenovano feromon, tako da tudi druge mravlje lahko najdejo pot od mravlji±ča do vira hrane.