Prvi polet okrog sveta z letalom je trajal 175 dni

Leta 1924 so ątiri letala vrste Douglas World Cruisers s posadko osmih ameriąkih letalcev zapustila Seattle na poti okrog sveta. 175 dni kasneje pa se je let okrog sveta trem letalom s svojimi posadkami tudi posrečil.

Dvokrilno letalo Douglas World Cruiser je bila inačica torpednega bombnika ameriąke vojne mornarice DT-2, ki je lahko pristtajalo na kopnem ali pa na vodi. Prototip je bil dostavljen ľe 45 dni po tem ko je bil podpisana pogodba poleti leta 1923. Testiranja so bila uspeąna in naročili so ąe ątiri letala. Vsako od letal je bilo pimeonovano po ameriąkih mestih ki so simbilizirala strani neba: Seattle, s posadko major Frederick Martin (pilot in poveljnik poleta) in SSgt. Alva Harvey (mehanik poleta); Chicago, s posadko polkovnik Lowell H. Smith (pilot) in podpolkovnik Leslie Arnold; Boston, s prvim pokovnikom podpolkovnik Leigh P. Wade (pilot) and SSgt. Henry H. Ogden; in New Orleans, s polkovnikom Erikom Nelsonom (pilot) in polkovnikom Jackom Hardingom v pilotsksih kabinah.

Douglas World Cruisers - letala, ki so leta 1924 prva poletela okrog sveta

Uspeh poleta je bil predvsem odvisen od dobrega načrtovanja. 30 rezervnih motorjev je bilo poslanih na razen konce sveta pred poletom. s sodelovanjem Kraljeve britankse letalstva in Ameriąke mvojne mornarice, je 28 drľav prispevalo na tisoče litrov goriva in olja ob itinerariji poleta.

Letala so zapustila Seattle v drľavi Washington 6. aprila 1924 proti zahodu. Opremljeni so bili z najnovejąimi navigacijskimi napravami. neglede na to pa so megla, sneľni meteľ, nevihte in peąčeni viharji igrali veliko vlogo. 30 aprila je Seattle zruąil v gosti megli na pobočju gore blizu Port Mollerja na Aljaski. Major Martin in poročnik Harvey sta se peą prebila iz divjine. Ostale posadke so nadaljevale spoletom proti Japonski, Jugovzhodni Aziji, Indiji, Srednjemu vzhodu, Evropi, Angliji in Irski. Tretjega Avgusta je bil Boston prisiljen pristati na Severnem Atlantiku in se je začel počasi potapljati v visokih valovih med vleko. Prototip so poslali na Novo Škotsko kjer sta polkovnik Wade in POročnik Ogden preimenovala letalo v Boston II in nadaljevala s poletom. Posadke sso se ustavile v večih ameriąkih mestih in se 28. septembra zmagovalno vrnila v Seattle.

Celotno potovanje je trajalo 175 dni, letala pa so preletala razdaljo 44 360 k s tem, da so se ustavila v 61 cities. Skupni čas letenja je bi natanko 371 ur in 11 minut.

Devet let kasneje, leta 1933, je ąe en američan, Wiley Post, sam poletel okrog sveta v pičlih sedmih dnevih. Med 15 in 22 julijem je Post preletel 25 110 km, za to pa je porabil 7 dni 18 ur in 49 minut. To je bil gotovo eden izmed najvidnejąih primerov letenja na dolge proge tega stojetja. Postov enojni motor Lockheed Vega, imenovan Winnie Mae, je bil opremljen z avtomatskim pilotom Sperry, radijskim iskalcem smeri in drugimi novimi napravami.

Wiley Post (1898 - 1935). Prvi človek, ki je sam letel okrog sveta leta 1933. Post je bil znan kot eden od najslikovitejąih osebnosti prvega obdobje letalstva. postavil je veliko rekordov predno je umrl v tragični nesreči blizu Point Barrow na Aljaski leta 1935, ko je njegovo letalo strmoglavilo in ubilo tudi nejgovega sopotnika humorista Willa Rogersa.

Še pred tem, leta 1931, je Post, ki je bil bivąi ekshibicijski pilot, in navigator Harold Gatty sta vzbudila občudovanje cele drľave z letom okrog sveta v svojem letalu Winnie Mae. POlet ni bil samo velik tehnični doseľek temveč je zahteval tudi neverjetno vzdrľljivost. Več kot 106 ur oba letalca nista imela priloľnosti zatisniti očesa. Čas letenja 8 dni, 15 ur in 51 minut je daleč prekaąal prejąnji rekord 21 dni, ki ga je postavil leta 1929 balon Graf Zeppelin.

Graf Zeppelin je večkrat prečkal Atlantik kot potniąki balon. Poleg tega pa je leta 1929 letel okrog sveta in za to porabil 21 dni.

Prvi polet prez pristanka okrog sveta je uspelo moątvu letalcev ameriąke vojnega letalstva leta 1949. Vzletreli so iz vojaąke letalske baze Carswell v teksaąkem mestu Fort Worth 26. februarja. Kapitan James Gallagher in posadka 14 moľ je poletela proti vzhodu z letalom B-50 Superfortress, imenovanaim Lucky Lady II. Štirikrat so dodatno črpali gorivo med letom. Letala 43. eskadrilje za črpanje goriva KB-29 so priskrbela dodatno gorivo nad azorskimi otoki, Saudsko arabijo, Filipini in Havaji. POlet okrog sveta se je zaključil 2. marca potem, ko je letalo bilo v zraku neprekinjeno 94 ur in 1 minuto in je prepotovalo 37 743 km s povprečno hitrostjo 398 km/h.

Leta1949 je kapitan James Gallagher in posadka 14 moľ poletela z letalom Lucky Lady II (spodaj) in brez pristanka obletela svet. Med poletom je letalo v zraku ątirikrat črpalo dodatno gorivo, ki so ga tovorili tankerska letala KB-29.

Naslednji izziv pa je bil poleteti okrog sveta brez pristanka in brez dodatnega črpanja goriva.

By 1986, konstruktor Burt Rutan in pilota Dick Rutan in Jeana Yeager sta več kot pet posvetila konstruiranju in testiranju letala Voyager. oblika krila "canard" ali sprednje dviľno krilo, podobno tistemu, ki sta ga uspeąno uporabila brata Wright leta 1903, jedal letalu dodatni vzgon in je izboljąal izkoristek in domet letala. Prva skica letala Wright Flyer z leta 1903 je bila narisana na ovojni papir v bivaliąču bratov Wrigth leta 1902. Po naklučju je bil tudi prvi skica Voyagerja narisana na paprinat prtiček leta 1980.

Izdelan iz grafitnih kompozitov je Voyager tehtal 4 050 kg, vključno z rekordnih 3150 kg goriva. 14. decembra 1986 je Richard Rutan in Jeana Yeager vzletela iz kraja Edwards v Kaliforniji. Voyager sta pilotirala v utesnjeni 2,3 m dolgi, 1,1 m ąiroki in 1m visoki pilotski kabini. Ob vzletu je bila teľa Voyagerja več kot 10 krat večja od teľe samega letala, toda njegov fzračni upor letala je bil manjąi kot od kateregakoli drugega letala na pogon. Konice kril Voyagerja so se rahlo poąkodovale pri vzletu zaradi ogormne količine goriva. Pribliľno 75 cm grafitne obloge je odpadlo s penastega polnila levega krila.

Povprečna hitorst Voyagerja je bila 185 km/h in po 9 dneh, 3 minutah in 44 sekundah je Voyager postal prvo letalo, ki je obkroľilo brez pristanka in brez dodatnega črpanja goriva. Posadja je zmagovito ponovno pristala v ameriąki letalski bazi Edwards ob 8:06h, 23. decembra 1987.

Richard Rutan (1938 -) in Jeana Yeager (1952 -) sta leta 1987 z letalom VOYAGER poletela okrog sveta brez pristanka in brez dodatnega črpanja goriva.

VOYAGER -prvo letalo, ki je obletelo svet brez pristanka in brez dodatnega črpanja goriva med letom.

Leta 1964 je Geraldine "Jerri" Mock postala prva ľenska, ki je sama obletela svet. Njena enomotorna Cessna 180 se je imenovala Spirit of Columbus.

Blanche Scott je postala prva letalka leta 1910, ko je letalo, ki ga je vozila po tleh, nenadoma poletelo. Leta 1911 je Harriet Quimby postala prva ľenska s pilotskim izpitom. Leta 1912 je Quimby postala prva ľenska, ki je preletela Rokavski preliv.

Prvič je ameriąko vojno letastvo poskusilo črpati gorivo med letom 25. junija 1923. Avgusta istega leta pa sta poročnika Lowell H. Smith in John P. Richter postavila svetovni časovni rekord letenja. Z letalom DH-29 sta v zraku nad San Diegom ostala 37 ur in 15 minut, drugo letalo DH-29 (zgoraj) pa ju je med poletom oskrbovalo z dodatnim gorivom.

Letalo Douglas World Cruiser Chicago si danes lahko ogledate v Nacionalnem letalskem in vesoljskem muzeju v Washingtonu, D. C. New Orleans je razstavljen v Letalskem muzeju v kalifornijski Santa Monici. Razbitine Seattla so reąili leta 1967 s pomočjo Boba Reevea. Letalo je bilo razstavljeno v Muzeju stoletnice letalstva, ki pa je leta 1973 pogorelo. Letalo je poľar preľivelo in je danes na ogled v Muzeju letalske dediąčine na Aljaski.

Prvi polet okrog sveta v toplozračnem balonu