Kaj se je zgodilo tistega leta
| 1900 - 1934 | 1935 - 1965 | 1966 - 1999 |
1935 - 1965
1935 Ekipa znanstvenikov podjetja DuPont pod vodstvom Wallaca Carotherja odkrije najlon in ga poimenuje "polymer 6.6." Izdajateljska hia Bodley Head predstavi zbirko Penguin Books. Pojavijo se prvi sluni aparati. Firma Kreugers predstavi pivo v pločevikah.
1936 Volkswagen predstavi svojega Hroča. Revija Billboard objavi svojo prvo lestvico popevk uspe±nic. NemecHeinrich Focke zgradi prvi leteči helikopter z oznako FA61. Kralj Edvard VIII abdicira in se poroči z dvakrat ločeno Američanko Wallis Simpson.
1937 V Londonu uvedejo policijsko telefonsko tevilko v stiski - 999. Humphrey Bogart igra glavno vlogo v osmih filmih. Otvoritev mostu Golden Gate. Podjetje Hormel predstavi meanico svinjskega mesa in unke v pločevinkah imenovano Spam.
1938 vicarska tvrdka Nestle predstavi svojo instant kavo, Nescafe. V samopostrenih trgovinah v Oklahomi uvedejo nakupovalne vozičke. Boeingov Stratoliner, potniko letalo s kabino pod stalnim pritiskom, opravi prvi polet. Roy Plunkett izumi Teflon. Chester Carlson izumi postopek kopiranja in ga imenuje "xerography." Superman se predstavi v seriji stripov Action Comics.
1939 Izbruhne druga svetovna vojna. Frank J Whittle izumi motor na reaktivni pogon. Robert Watson-Watt izumi radar. Nash predstavi avto s klimatsko naravo. General Electric uvede haldilnik z ločenim predelom za zamrzovanje. Igor Sikorsky opravi uspeen let v svojem helikopterju VS300. V kinematografih začnejo prikazovati film V vrtincu.
1940 Bombone M&M začnejo vključevati v vojake ration packs???. Pojavijo se prve najlonske nogavice. Izumijo postopek dehidriranega zamrzovanja. Televizijska hia CBS oddaja prvi barvni TV program. Zajček dolgouček (Bugs Bunny) se predstavi v "Divjem zajcu".
1941 Japonska napade Pearl Harbour in pritegne ZDA v drugo svetovno vojno. Podjetje Bantam Car Co. predstavi svoj "Willys General Purpose vehicle", ali GP (pozneje imenovan "jeep"). New Yorka postaja WNBT postane prva komercialna radijska postaja na svetru. V Ameriki začnejo prodajati insekticide v obliki aerosola.
1942 Tiger Tony se predstavi kot maskota koruznih kosmičev tvrdke Kellogg's. Earl Tupper ustvari Tupperware iz polietilena. Rok trajanja se prvič uporabi v Britaniji na zavitkih kave Lyons Coffee. Glenn Miller je prejemnik prve zlate ploče, ko proda milijon izvodov svoje skladbe Chattanooga Choo Choo. Na univerzi v Chicagu italianski fizik Enrico Fermi sproi prvo nadzorovano jedrsko verino reakcijo.
1943 Irski kuhar Joe Sheridan pripravi prvo irsko kavo na irskem letaliču Shannon. vicarski kemik Albert Hofmann po naklučju odkrije halusinogene lastnosti LSD-ja. V Britaniji postane elektronski stroj s 1,500 ventili, imenovan Colossus, prvi programabilni ali digitalni računalnik, ki se uporablja za dekodiranje nemkih sporočil.
1944 Zavaznike sile se izkrcajo v francoski Normandiji na dan D in prebijejo nemko obrambo. Disneyev film "Trije Kavalirji" (The Three Caballeros) postane prvi film, ki kombinira animacijo s posnetki µivih igralcev. Madarski novinar Laszlo Biro izumi kemični svinčnik. Elizabeth Taylor zaigra v filmu "National Velvet", ki je bil posnet v Kaliforniji, kjer je Taylor ivela kot vojna evakuiranka.
1945 V maju se nemka vojska končno preda. ZDA vre atomsko bombo na Hiroimo in Nagasaki in Japonska se preda. 35 milijonov ljudi je bilo ubitih v drugi svetovni vojni, od tega 18 milijonov v Rusiji. Ustanovljeni so Zdrueni narodi in Mednarodni monetarni sklad (IMF - International Monetary Fund). Percy LeBaron Spencer izumi mikrovalovno pečico. Tvrdka Coca-Cola prijavi "Coke" kot svojo začitni znak.
1946 V Italiji Enrico Piaggio predstavi svoje motorno kolo Vespa. V Parizu Louis Reard predstavi kopalke bikini, ki jih prvič nosi manekenka Micheline Bernardini. Proctor & Gamble predstavi svoj pralni praek Tide. V Cannesu ustanovijo filmski festival. Elektronski numerični integrator in kalkualtor (ENIAC) Univerze v Pennsylvaniji ima 18,000 elektronskih ventilov in opravi 5,000 operacij setevanja ali odtevanja na sekundo. V Sovjetski zvezi poenejo prvi jedrski reaktor.
1947 Edwin H. Land izumi instant Polaroidni fotoaparat, ki natisne črno-bele fotografije v 60 sekundah. Les Paul skonstruira prvo električno kitaro z masivnim ohi±jem. AT&T izumi mobilni telefon (naprava je bila komercializirana ele leta 1983). Chuck Yeager prebije zvočni zid s svojim reaktivnim letalom Bell X-1. Ustanovijo Festival v Edinburghu. Mihail Kalanikov izumi puko AK-47. Beduinski pastir v Jordaniji odkrije zvitke Mrtvega morja - izhajajo iz 1. stol. in so v Aramejčini - jeziku Jezusa in v Hebrejčini. 400 zvitkov vsebuje fragmente vseh zvezkov hebrejsksega Svetega pisma razen Esterove knjige.
1948 Ustanovljen je Izrael. Kenneth Wood predstavi gospodinjski mealec hrane "Kenwood Chef food mixer," in Daimler uvede avtomobilska okna na lelektrični pomik. Robert Hope-Jones izumi Wurlitzer jukebox. Columbia Records predstavi gramofonske ploče LP. Laboratoriji firme Bell predstavijo prvi transistor.
1949 V Britaniji firma Robinson's predstavi prve plenice za enkratno uporabo imenovane "Paddipads". De Havillandovo letaloComet je prvo potniko letalo na reakcijski pogon. Izraelsko glavno mesto se preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem. Rojstvo Ljudske republike Kitajske. Ustanovljen je NATO. Ustanovljena Republika Irska. Podeljena je prva nagrada Emmy.
1950 Firma Otis izumi prvo potniko dvigalo. Charles Schultz predstavi svoj strip "Peanuts" (Charlie Brown). Diners Club izda prve kreditne kartice. Izbruhne korejska vojna. Danski zdravnik Christian Hamburger opravi prvo operacijo spremembe spola na New Yorčanu Georgeu Jorgensenu, ki postane Christine Jorgensen.
1951 Prvo lepotno tekmovanje za Miss sveta organizirajo v gledaliču Lyceum v Londonu - zmaga Miss vedske. John Paul Getty postane najbogateji človek na svetu. Zenith Radio Corp predstavi kabelsko televizijo. Chrysler uvede servo volan. Prvi polet ivih bitji v vesolje, ko ZDA izstrelijo 4 opice v stratosfero. Remington Rand predstavi prvi računalnik za iroko potronjo, Univac 1.
1952 M&R Labs predstavi prvo smetano v prahu za kavo imenovano "Pream". Kirsch začne prodajati prvo dietetno brezalkoholno pijačo imenovano "No-Cal Ginger Ale". Pojavijo se avtomobilski varnostni pasovi. BOAC začne s prvimi rednimi potnikimi poleti z reaktivnimi letali. Sony izumi epni transistorski radio. James Bond Iana Fleminga se prvič pojavi v romanu "Casino Royale".
1953 Ameriki fiziolog Ancel Keys namigne na povezavo med srčnimi okvarami in mastno prehrano. Dr James Watson odkrije DNK. Prvič izide revija Playboy. Edmund Hillary in Tenzing Norgay doseeta vrh Mount Everesta. V Franciji baron Bich predstavi kemični svinčnik Bic. Okronana je kraljica Elizabeta II.
1954 Oxfordski tudent Roger Bannister postavi rekord, ko preteče eno miljo v manj kot 4 minutah. Elvis Presley se predstavi s pesmijo "That's all right, Mamma." Rasna segregacija v amerikih olah je prepovedana. Jedrske centrale začnejo obratovati v sovjetskem mestu Obninsk. Pri IBM-u steče proizvodnja računalnika z zmogljivostjo 120 "650". Ray Kroc ustanovi McDonald's.
1955 Izdana je Guinnessova knjiga svetovnih rekordov. V Veliki Britaniji sprejmejo Zakon o čistem zraku. Walt Disney odpre Disneyland v kalifornijskem Anaheimu.
1956 CIA lansira vohunsko letalo U-2. vicar Georges de Metral izpopolni Velcro (sponka "jeek"). John Bachus in njegova ekipa pri IBM-u izumijo FORTRAN, prvi visokostopenjski programski jezik.
1957 Sovjetska zveza izstreli v vesolje satelit Sputnik. Ustanovljena je Evropska gospodarska skupnost (EEC -European Economic Community). Medicinski raziskovalni svet (Medical Research Council) odkrije povezavo med kajenjem in pljučnim rakom.
1958 Yves Saint Laurent priredi svojo prvo modno revijo v Parizu. Danska izdelovalca igrač Ole in Godtfred Kirk Christiansen predstavita Lego. Bill in Mark Richards iz Kalifornije izumita rolko (skateboard) Australec David Warren izumi letalsko "črno skrinjico". Ustanovljena je NASA. Teksačan Jack Kilby in kalifornijec Robert Noyce istočasno izumita integrirano vezje! Toda ta zamisel ni nova - Britanec GW Dummer je predlagal nekaj podobnega e leta 1952.
1959 Prve slike temne strani lune posname Luna III. Fidel Castro prevzame oblast na Kubi. Alec Issigonis predstavi svoj avtomobil Mini Morris. Tvrdka Haloid predstavi prvi fotokopirni stroj "Xerox 914," ki kopira dokumente s pritiskom na gumb. Britanec Christopher Cockerell predstavi plovilo na zračni blazini "hovercraft." Ermal Cleon Fraze iznajde pločevinko z enostavnim odpiranjem pokrova. Organizirana je prva avtomobilska dirka Daytona 500 - zmagovalec je Lee Petty v Oldsmobilu. Ustanovitev Beatlov. Predstavi se Barbika potem, ko je zaivela nekaj let z imenom Lilli.
1960 Amerika podmornica Triton prva obpluje svet pod vodo. Dva računalnika zagnanca z MIT-ja ustvarita prvo računalniko igrico "Spacewar." Film Ben Hur osvoji 10 Oskarjev. Največji potres zabeleen v čilejui.
1961 Juri Gagarin postane prvi človek v vesolju. Puč pod okriljem CIA in predsednika Johna Kennedya spodleti v Praičjem zalivu na Kubi. Rusija začne postavljati berlinski zid. V New Yorku se Bob Dylan prvič predstavi javnosti. Ustanovljen je Svetovni sklad za ivalstvo (World Wildlife Fund).
1962 Beatli se prvič predstavijo s skladbo "Love me do". John Glenn postane prvi Američan v vesolju. Podjetje Dow Corp izumi silicijeve implantate za dojke. Ivan Sutherland predstavi Sketchpad, prvi porgram, ki uporblja okna, ikone in svetlobno pero. V kubanski krizi Hručev odstrani jedrske rakete s Kube, toda samo po tem, ko Kennedy pristane na umik amerikih raket iz Turčije.
1963 Atentat na predsednika Johna F Kennedya. Ursulo Andress izberejo za prve testne posnetke za film tiri za Teksas ("Four for Texas"), kjer se pojavi gola. Velentina Terekova postane prva enska v vesloju v plovilu Vostok 6. Pojavi se telefon na tipke. Prva takoj±na ponovitev posnetka na TV se uporabi v Ameriki med tekmo amerikega rugbya med ekipama ameri±kih kopenjskih in pomorskih sil.
1964 Predstavi se lutka amerikega vojaka "GI Joe". Beatli zavzamejo prvih pet mest na popevkarski lestvici Billboard. V vici Verbands Molkerei predstavi trajno mleko. Na koledu v Dortmouthu John Kemeny in Thomas Kurtz razvijeta BASIC.
1965 Amerika polje svoje vojake v Vietnam - demonstracije proti vojni se začnejo na michiganski univerzi. Sovjetski astronavt Aleksej Leonov opravi prvi sprehod v vesolju. Ray Dolby izumi Dolbyev sistem za snemanje zvoka. Stephanie Kwolek odkrije kevlar. Največji izpad električne energije v zgodovini v Ameriki in vzhodni Kanadi traja devet ur in devet mesecev kasneje povzroči močan porast v tevilu rojstev.
| 1900 - 1934 | 1935 - 1965 | 1966 - 1999 |