®ivali od G do L
GEPARD S hitorstjo 95 km/h je gepard najhitrej±a kopenska µival. Za razliko od drugih "velikih mačk" ne rjove, pač pa prede in se ogla±a z visokim glasom, ki spominja na bevskanje, lajanje in gruljenje. Gepardi µivijo v Afriki in v nekaterih predelih Azije.
GERENUK je "µirafa-gazela," ki µivi v vzhodni Afriki. ®leza na glavi pred očmi izloča smolnato snov, katero gerenuk pu±ča na vejicah in s tem označuje svoje ozemlje. Postavi se pokonci na zadnje noge in obira visoko grmičevje, tako da s sprednjimi nogami potegne vi±je veje k sebi. Gerenuki ne jedo trave in ne pijejo vode, saj dobijo vso tekočino, ki jo potrebujejo, iz svoje rastlinske prehrane.
GORILA je največji primat na svetu in samci dosečejo telesno teµo do 200kg. Čeprav so boječi in se vedno umaknejo, hrabro branijo svojo druµinsko skupnost. Gorile se prehranjujejo z različnimi rastlinami kot so divja zelena, bambus, osat, kopriva, pirnica in nekateri sadeµi. Na svetu µivi samo ±e okrog 630 primerkov te ogroµene µivalske vrste. Njihov boj za obstanek je popularizirala Dian Fossey s svojim filmom "Gorile v megli" (Gorillas in the Mist).
GRMIČASTI KENGURU Ta vrsta valabija (Setonix brachyurus) je bil prvi avstralski sesalec, ki so ga videli Evropejci in mu rekli kar "divja mačka." Skupine grmičastih kengurujev, ki ±tejejo od 25 do 150 članov, poznajo strogo druµbeno hierarhijo. Parijo se enkrat na leto, samice pa skotijo po enega mladiča.
HIDRA je ena redkih sladkovodnih µivali iz rodu Cnidaria. Telo µivali ima obliko vreče in je sestavljeno iz dveh plasti celic, ki ju loči tanka plast necelične snovi. Lovke so votle in obkroµajo usta. Na spodnjem koncu telesa pa je noga v obliki diska, ki izloča lepljivo tekočino in s tem hidro zasidra. Hidre imajo strupene celice, s katerimi pičijo svoj plen. Hranijo se z vodnimi bolhami, ličinkami insektov, črvi in paglavci.
HOBOTNICA Modropegasta hobotnica ni večja od µogice za golf, toda njen strup je tako močan, da lahko ubije odraslega človeka v nekaj minutah. Zadnja stvar, ki jo µrtev opazi, so modre pege, ki se prikaµejo tek pred napadom. Ta hobotnica je v normalnem stanju rjava in rumena, µivi pa v plitvinah ob avstralski obali.
JAGUAR je edini član druµine panthera v Ameriki in je daleč največja mačja vrsta Novega sveta. Jaguar µivi od 12 do 16 let in doseµe največjo dolµino 1,8m, ter telesno teµo do 120kg.
JAK µivi v goratih predelih Tibeta. Samci doseµejo največ 2.7m telesne dolµine, 1.8m telesne vi±ine, tehtajo pa največ 545kg. Čeprav so ogromni, so to izredno spretni in gibčni plezalci in plavalci, ki se potepajo po zasneµenih pobočjih in dolinah. Poznamo divje in udomačene jake.
KARAKAL Največ karakalov µivi v juµni Afriki. Pogosto ga imenujejo tudi afri±ki ris ali pu±čavski ris, čeprav ni v sorodu z risom. Zraste do 1m v dolµino, samec pa doseµe telesno teµo do 18kg. Brez vode lahko preµivi zelo dolgo časa, saj jo dobi iz vlage, ko presnavlja svoj ulov. Lovi majhne jelene, pe±čene podgane in skalne pečinarje.
KARIBU Te velike, divje µivali, podobne losu, doseµejo telesno teµo do 300kg in µivijo nad gozdno mejo v arktičnih predelih Severne Amerike in na Grenlandiji. Karibu, ki je soroden severnemu jelenu, ima posebne dlake, ki zadrµujejo zrak in tako µival odlično toplotno izolirajo. Dlaka karibuju tudi pomaga, da se pri plavanju obdrµi nad vodo.
KIT Na svetu µivi okrog 80 različnih vrst kitov, ki so razvr±čeni v zobate kite in vosatekite. Sinji kit je največja µiveča µival na svetu in tehta 160 ton. Največji primerek tega kita je bila samica, dolga 33,58m. ®ivljenska doba kitov je 30 do 80 let.
KLJUNA© ima občutljiv, mesnat račji kljun, plavutaste noge, bobrov rep in dvojni koµuh. To je edini sesalec, ki je strupen. Na gleµnjih ima ostre strupene ostroge, s katerimi lahko ubije majhne µivali.
KOALA µivi samo v Avstraliji in spada v µivalski razred, katerega člani spadajo med najstarej±e prebivalce tega planeta. Prehrana koal je ena najbolj specializiranih od vseh sesalcev, saj se te µivali hranijo izključno z listi nekaj vrst evkaliptusa. Koale spijo do 18 ur na dan in doseµejo µivljensko dobo do 18 let.
KOBOVA ANTILOPA Za razliko od drugih antilop, ima Kobova antilopa stalno področje za razmnoµevanje in nekatera se nepretrgoma uporabljajo µe 50 let. Njihov obred parjenja je tudi nekaj posebnega: Samec se ne obna±a grobo do samice in jo ne prisili, da ostane znotraj njegovega ozemlja. Nasprotno, samec posku±a samico neµno prepričati, naj ostane, tako da se med obredom dvorjenja ogla±a s tihim glasom.
KROKOLIL je najglasnej±i od vseh plazilcev. Obstaja 23 vrst krokolilov. Nilski krokodili zrastejo do 6m v dolµino. V ujetni±tvu imajo te plazilci ±ir±e glave, kar je morda posledica njihovega lagodnega µivljenja.
KUSKUS Zaradi svoje velikosti (70cm) kuskusa večkrat zamenjajo za opico. Skoraj nikoli se mu ne mudi in tudi naravnih sovraµnikov skoraj nima. Kuskus µivi v drevesih jugovzhodne Avstralije. Če je ogroµen, udari s svojimi sprednjimi ±apami, glasno zalaja in tako največkrat poµene svojega napadalca v beg. ®ivljenska doba kuskusa je največ 11 let.
LAMA Lame so udomačene µivali in spadajo v kameljo druµino. Od kamel se razlikujejo po tem, da imajo tri namesto ±tirih µelodcev. Tehtajo med 100 in 200kg, od tal do vrha glave pa merijo 1,8m. ®ivljenska doba lam je od 30 do 50 let.
LEOPARD µivi v Afriki in Aziji. Močne mi±ice v vratu in nogah mu omogočajo, da odnese odraslo antilopo ali celo mlado µirafo, ki tehta trikrat toliko kot on sam, visoko v drevesno kro±njo.
LEV µivi samo v Afriki in se ne razlikuje od ostalih velikih mačk samo po nenavadni zunanjosti, ampak tudi po tem, da je edina µival iz druµine mačk, ki µivi v organiziranih druµbenih skupinah. Odrasli samci tehtajo do 225kg in doseµejo telesno dolµino do 3m. Največkrat lovijo in se hranijo z večjimi µivalmi, ki µivijo v čredah. Potem ko svoj plen ujamejo, samci ponavadi jedo prvi, čeprav se lova sploh ne udeleµujejo.