Angleąki prevodi Svetega pisma

Prvi angleąki prevod Svetega pisma je ob koncu 7. stol. opravil Venerable Bede. Opisal je tudi enega prvih angleąkih pesnikov Caedmona, ki je zlagal religiozne stihe. Bede je prevedel evangelij po Janezu in je - kot je zapisal njegov učenec Cuthebert - zadnjo besedo prevedel prav v trenutku njegove smrti. Verjetno je Bede prevedel tudi druge dele Svetega pisma, ki pa se niso ohranili do danes. Angleąčina je bila v tisti dobi seveda precej drugačna. To je bil anglo-saąki jezik, ki je spominjal na danaąnjo nemąčino.

Ker se je anglo-saąčina razvijala skozi stoletja, je bilo Sveto pismo prevedeno kar nekajkrat. Aldheim (640-709) je zasluľen za prevod vseh psalmov in dobrąnega dela Svetega pisma v anglo-saąčino. Kralj Alfred Veliki (849-901) je prestavil Deset zapovedi in izbor besedil Druge Mojzesove knjige (Eksodus) ter Apostolskih del v staro angleąčino. V 11. stol. je opat Aelfric prevedel večje dele Stare zaveze.

Srednja angleąčina

V 13. stol. se je anglo-saąčina razvila v jezik, ki se danes imenuje srednja angleąčina. Takrat moderni prozi so hitro sledili prevodi Svetega pisma. Richard Rolle hampolski je prevedel nekaj poglavij Nove zaveze. Leta 1325 je nov način pisanja, imenovan sekretarska pisava, prispeval k večji hitrosti prevajanja. Novo vrsto pisave je izumil Jean Froissart medtem, ko je potoval po Evropi in pisal svojo Kroniko. Sekretarska pisava je bila tekoča; omogočala je hitro pisanje in je bila tudi dobro čitljiva.

Prevod Svetega pisma v srednjo angleąčino Johna Wyclifa (1320-1384) je verjetno najboljąi. Wyclif je bil star 29 let, ko je kuga pomorila polovico prebivalstva Anglije. V obdobju med med 1380 in 1383 je Wyclif pridobil veliko ljudi, ki so se zavzeli za prevajanje Svetege pisma. Nicolas herefordski je prevedel precejąen del Stare zaveze. Prevod Wyclifovega Svetega pisma so opravili njegovi prevajalci, ne ve pa se, katere dele je prevedel sam Wyclif.

Osnova za Wyclifovo Sveto pismo so bili latinski viri, ki pa niso bili verni takratnemu modernemu angleąkemu jeziku. Kmalu po izidu tega Svetega pisma leta 1388 so John Purvey in njegovi sodelavci napisali bolj moderno verzijo v bolj tekočem slogu. Purveyev prevod so nato uporabljali več kot 100 let.

Natisnjeno Sveto pismo

Leta 1525 in 1526 je William Tyndale dokončal angleąki prevod Erazmove grąke Nove zaveze, ki je bila izdana leta 1519 in 1522. Johannes Gutenberg je začel uporabljati tiskarski stroj leta 1454 tako, da so Tyndalove prevode lahko tiskali. Verjetno so natisnili okrog 6000 izvodov Tyndalovega Svetega pisma, ki pa so bili uničeni zaradi nasprotovanja oblasti. Leta 1530 je Tyndale izdal prevod Pentatevha, leta 1531 pa je objavil Jona in izbor besedil Stare zaveze. Leta 1534 in 1535 je objavil prenovljeno izdajo svojega prevoda Nove zaveze.

Tyndale je nadaljeval s prevajanjem Stare zaveze na podlagi hebrejskih in latinskih besedli ter nemąkih prevodov Martina Lutra, toda predno je svoje delo končal, ge je prehitela smrt.

Takrat ko je ľivel Tyndale, je dele Svetega pisma v angleąčino prevedel tudi Goerge Joyle. Leta 1534 je izdal prenovljen prevod Tyndalove Nove zaveze, čeprav se Tyndale s spremembami ni strinjal. Joye je tudi izdal prevode Izaije, Jeremije, Žalostink, Pregovorov in Pridigarja (Koheleta).

Moderne verzije Svetega pisma

Leta 1535 je Miles Coverdale, ki je deloval na evropskem kontinentu, izdal prvi celotni angleąki prevod Svetega pisma. Coverdale je bil vzoren pisatelj, ki je svoje prevode slogovno izredno lepo oblikoval. Coverdalov prevod je bil izjemen prispevek k angleąkemu Svetemu pismu in angleąkemu jeziku nasploh.

Sledilo je veliko prevodov Svetega pisma, ker se je jezik razvijal in so odkrivali nove svetopisemske vire. Ženevsko Sveto pismo je bilo izdano leta 1560; avtorizirana verzija (Sveto pismo kralja Jamesa) leta 1611; ameriąka standardna izdaja leta 1901; Sveto pismo v moderni angleąčini leta 1903; danaąnja angleąka verzija (Dobre novice za sodobnega človeka) leta 1966; in nova mednarodna izdaja leta 1972. Prevajanje Svetega pisma pa je dejansko postopek, ki ąe vedno traja. Dandanes je Sveto pismo prevedeno v 2.200 od vsega 2.700 jezikov tega sveta.

Leta 1454 je v Nemčiji Johannes Gutenberg natisnil znamenito 42-vrstično Sveto pismo, prvo tiskano Sveto pismo na svetu. Napisano je bilo v latinąčini in se imenuje 42-vrstično Sveto pismo zato, ker večina strani vsebuje 42 vrstic. Publikacija je obsegala 3 zvezke, do danes pa je ohranjenih samo 40 izvodov tega dela. To so ene izmed najdragocenejąih knjig na svetu. Nacionalne knjiľnice Francije in Britanije ter ameriąka Kongresna knjiľnica imajo vsaka po en celoten izvod.

Na leto po vsem svetu razdelijo 500 milijonov izvodov svetopisemskih publikacij